Davek na dodano vrednost in posredništvo

Kadar je določena oseba sicer sposobna, a je zadržana in zato ne more priti v stik s , želi pa si skleniti določen pravni posel, v ta namen najame tretjo osebo.

Pri posredniških poslih pride do različnih implikacij. Najprej je treba ugotoviti, ali davčni zavezanec opravlja takšno storitev v svojem ali v tujem imenu. Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu in za račun druge osebe, se šteje, da prejme in dobavi te storitve sam. Skladno z navedeno določbo so namreč tiste storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v svojem imenu (npr. komisionar ali špediter), obravnavane enako, kot če bi jih opravil naročnik te storitve sam (npr. komitent pri komisijski pogodbi ali naročitelj pri špediterski pogodbi). Za posredniške storitve, ki jih davčni zavezanec opravlja v tujem imenu za tuj račun, pa veljajo nekatere posebnosti, in sicer glede:

  • določanja kraja in stopnje obdavčitve ter
  • načina evidentiranja transakcije in izdajanja računov.

Delovanje v tujem imenu

Kadar davčni zavezanec deluje v tujem imenu za tuj račun, se računi za dobavljeno blago oziroma opravljeno storitev, ki je predmet posredovanja, ne glasijo na njegovo ime, pač pa na naročnikovo, zato davčni zavezanec te račune vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Skladno s točko c) šestega odstavka 36. člena ZDDV-1 se namreč v davčno osnovo med drugim ne vštevajo tudi zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.

 Delovanje v svojem imenu

Kadar davčni zavezanec najame podizvajalca, nastopa v svojem imenu, zato se pravila glede posredniških storitev ne upoštevajo, pač pa se upoštevajo pravila glede določanja kraja obdavčitve glede na naravo te storitve.

 Določanje kraja obdavčitve

Kadar govorimo o posredniških poslih, moramo najprej preveriti določbe, ki jih vsebuje konkretna pogodba in šele nato pravilno opredelimo DDV implikacije v posameznem primeru. V primeru, da iz pogodbe izhaja, da posrednik nastopa v tujem imenu za tuj račun, nadalje ugotovimo, kakšen je status naročnika te posredniške storitve (ali gre za davčnega zavezanca ali za osebo, ki ni davčni zavezanec). Od statusa naročnika posredniške storitve je namreč odvisno, kako se določi , in sicer:

  • naročnik je davčni zavezanec: kraj obdavčitve se določi v skladu s splošnim pravilom iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1, ki določa, da je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče;
  • naročnik ni davčni zavezanec: kraj obdavčitve se določi v skladu s posebnim pravilom iz 26. člena ZDDV-1, ki določa, da je kraj opravljanja storitev, ki jih osebi, ki ni davčni zavezanec, opravi posrednik, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, kraj, kjer je v skladu z ZDDV-1 opravljena glavna transakcija.

Vir: GZS

 

Sorodni članki: