Splošna definicija in značilnosti kreditnega plačila
Kreditno plačilo (v nasprotju z debetnim plačilom) je plačilo, ki ga odredi plačnik v breme svojega računa ter ga pošlje v izvršitev svojemu ponudniku plačilnih storitev z namenom prenosa denarnih sredstev prejemniku plačila.
Vrste kreditnih plačil so: čezmejna kreditna plačila in kreditna plačila v državi, posebna položnica, trajni nalog ter direktna odobritev. Procesirajo se po nacionalnih ali shemah SEPA z uporabo plačilnih instrumentov kot npr. BN02, RP01, PP02.
Kreditno plačilo SEPA
Kreditno plačilo SEPA je plačilna storitev, ki se izvaja v skladu s pravili delovanja sheme SEPA za kreditna plačila. Kreditna plačila SEPA so plačilne transakcije v evrih, ki potekajo med uporabniki plačilnih storitev s plačilnimi računi pri ponudnikih plačilnih storitev na območju SEPA. Shema SEPA za kreditna plačila (v nadaljevanju: shema SCT) ne omejuje višine zneska plačila, nudi pa možnost omejevanja zneska s strani plačnikovega ponudnika plačilnih storitev.
Kreditna plačila SEPA so lahko individualna ali množična:
- individualno kreditno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v določenem znesku v breme plačnikovega plačilnega računa in v dobro plačilnega računa prejemnika plačila
- množično kreditno plačilo je plačilo, ki je izvršeno v breme plačnikovega plačilnega računa v skupnem znesku, za vsak individualno določeni znesek pa je odobrenih več plačilnih računov enega ali več prejemnikov plačila
Znesek plačila je prejemniku plačila vedno odobren v celoti. Stroški, ki jih nosita plačnik in prejemnik plačila, temeljijo na načelu delitve (opcija SHA). O osnovi in višini stroškov se dogovorijo uporabniki s svojimi ponudniki plačilnih storitev. Plačnik in prejemnik plačila poravnata stroške in nadomestila svojih ponudnikov plačilnih storitev individualno in ločeno od plačilne transakcije.
Kreditno plačilo SEPA vsebuje tudi podatek plačnika za prenos informacije o plačilu. Podatki o plačilu se prenašajo v strukturirani ali nestrukturirani obliki. Podatki o plačilu, ki jih plačnik posreduje svojemu ponudniku plačilnih storitev, morajo biti do prejemnika plačila preneseni v celoti in brez sprememb.
V skladu s pravili delovanja sheme SCT mora ponudnik plačilnih storitev plačnika zagotoviti, da je znesek plačilne transakcije odobren na računu ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila v dveh bančnih delovnih dneh po prejemu plačilnega naloga, po 1. januarju 2012 pa v enem bančnem delovnem dnevu.
Ureditev po ZPlaSS je za izvajanje kreditnih plačil v državi strožja in zahteva, da mora biti znesek plačilne transakcije odobren na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev isti dan, ko je plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog, in sicer v skladu z urnikom poslovanja ponudnika plačilnih storitev. Vendar ZPlaSS z namenom omogočiti nemoteno migracijo posebne položnice na shemo SCT določa tudi prehodno obdobje do konca leta 2011, v katerem je možno znesek plačilne transakcije, ki jo odredi plačnik prek posebne položnice, odobriti na računu prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po dnevu, ko je plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog.
Več informacij o kreditnih plačilih SEPA najdete v dokumentu Poglavitne značilnosti sheme SEPA za kreditna plačila in v Nacionalnem programu SEPA v Sloveniji.
Standardi za kreditna plačila
Uporaba obstoječega podatkovnega standarda TKDIS za izmenjavo podatkov o plačilih med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev, ki so ga ponudniki plačilnih storitev prevzeli od Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, je bistveno pripomogla k velikemu deležu plačilnih storitev v Sloveniji, opravljenih na elektronski način.
Med ponudniki plačilnih storitev se za izmenjavo podatkov o kreditnih plačilih po shemah NPI (posebna položnica, direktna odobritev, trajni nalog) uporablja standard Zbirnega centra Bankart, ki se lahko uporablja tudi med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev.
Omejenost uporabe obstoječih standardov so uporabniki in bančna skupnost ugotovili že pred napovedjo projekta SEPA in z namenom izboljšanja učinkovitosti je bil v letu 2006 objavljen nov medbančno dogovorjen standard ZBSxml v različici 1.0.
Projekt SEPA je uvedel nove dimenzije pri oblikovanju in uporabi standardov z osnovnim ciljem zagotovitve interoperabilnosti plačilnega prometa na območju članic Evropske skupnosti. Obveza uporabe standarda SEPA ISO 20022 xml v medbančnem okolju in priporočena uporaba istega standarda v okolju med uporabnikom in ponudnikom plačilnih storitev je postavila slovensko bančno skupnost pred dilemo nadaljnje uporabe standarda ZBSxml v različici 1.0. Po natančno opravljeni primerjavi možnosti uporabe ZBSxml in ISO 20022 xml SEPA je bila sprejeta odločitev, da se pristopi k prilagoditvi standarda ZBSxml zahtevam SEPA. Na javnih spletnih straneh ZBS je bila različica ZBSxml 2.0 dostopna v maju 2008, medtem ko je bila zadnja veljavna različica ZBSxml 2.1 objavljena v decembru 2008.
Standard ZBSxml v različici 2.1, prilagojen zahtevam SEPA, zagotavlja doseganje interoperabilnosti plačilnih transakcij na podatkovni ravni od začetka do konca procesa (end-to-end) od plačnika do prejemnika plačila in omogoča dodatne funkcije, kot so izpisek XML, mednarodne plačilne transakcije, poizvedbe o prometu in stanju, izvršitev plačil ne glede na plačilni kanal ipd. Standard ZBSxml 2.1 se lahko uporablja v odvisnih bančnih rešitvah (npr. v elektronskih bankah) in v aplikativno neodvisnih rešitvah z neposredno izmenjavo podatkov o plačilnih transakcijah med informacijskimi sistemi uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev. Za potrebe uporabnikov so bili izdelani Priročnik za uporabo podatkovnega standarda ZBSxml in ustrezne sheme XML; vsa dokumentacija je javno objavljena in brezplačno dostopna na spletnih straneh Združenja bank Slovenije.
Predvidena je postopna uveljavitev podatkovnega standarda ZBSxml 2.1 SEPA oziroma morebitnih višjih verzij standarda, ob postopnem opuščanju obstoječih standardov (izpeljank TKDIS, SWIFT ipd.). Na javnih spletnih straneh ZBS je objavljeno, da se bo obstoječi standard TKDIS prenehal uporabljati z marcem 2011. Zato se vsem uporabnikom zelo priporoča, da čim prej implementirajo enotni podatkovni standard ZBSxml.
Migracija kreditnih plačil na SEPA
Migracija oz. prehod na uporabo shem SEPA poteka v Sloveniji v skladu z Nacionalnim programom SEPA v Sloveniji. 28. 1. 2008 je bila shema uspešno uvedena za čezmejna kreditna plačila, 31. 7. 2009 pa v celoti tudi za plačila znotraj države.
V nadaljevanju sledi kratek pregled migracije ostalih vrst kreditnih plačil na sheme SEPA:
- Migracija posebne položnice se začenja novembra 2010 z uvedbo novega univerzalnega obrazca – univerzalni plačilni nalog (UPN) in se bo zaključila najkasneje do konca leta 2011, kar je zakonsko določen skrajni rok za zaključek migracije posebne položnice (po ZPlaSS). Ko bo dosežena kritična masa, bo določen datum prenehanja procesiranja posebne položnice v Zbirnem centru Bankart (najkasneje decembra 2011).
- Migracija trajnih nalogov v shemo SEPA za kreditna plačila poteka postopoma od 28. 1. 2008. Ta migracija ni povezana z aktivnostmi na strani uporabnikov, banke bodo migracijo trajnih nalogov na shemo SEPA za kreditna plačila zaključile 1. 9. 2010.
- Migracija direktnih odobritev v shemo SEPA za kreditna plačila se je začela v letu 2010 in poteka postopoma. Ko bo dosežena kritična masa, bo določen datum prenehanja procesiranja direktnih odobritev v Zbirnem centru Bankart (najkasneje do konca leta 2011).
Več informacij o migraciji na kreditna plačila SEPA v Sloveniji najdete v dokumentu Nacionalni program SEPA v Sloveniji.
Vir: ZBS