REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Davčna uprava Republike Slovenije
Generalni davčni urad
Številka: 4210-22498/2011 2 01031-09
Datum: 08.09.2011
Prejeli smo vprašanje v zvezi z obračunom davkov in prispevkov od odpravnine, zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V dopisu se navaja, da je bil delavec v podjetju zaposlen 10 let in je imel s podjetjem sklenjeno pogodbo, v kateri je bilo tudi določilo glede odpravnine. Odpravnina izplačana skladno s pogodbo o zaposlitvi je višja, kot to določa drugi odstavek 109. člena Zakona o delovnih razmerjih, vendar ne presega 10-kratnika osnove po ZDR, niti zneska 10 povprečnih plač v Republiki Sloveniji. Podjetje ne spada v nobeno panožno kolektivno pogodbo. Ali je od tako izračunane odpravnine treba obračunati davke in prispevke.
Dodatno se sprašuje kakšna je davčna obravnava odpravnine, ki presega 10-kratnik osnove določene v prvem odstavku 109. člena Zakona o delovnih razmerjih, ob upoštevanju enake delovnopravne ureditve, kot v prvem primeru.
V nadaljevanju pojasnjujemo:
V obeh primerih, ki se jih navaja v dopisu, je z vidika obdavčitve z dohodnino obdavčena razlika med izplačanim zneskom in zneskom, ki delavcu pripada po drugem odstavku 109. člena ZDR. Z vidika obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost se v prvem opisanem primeru prispevki za socialno varnost ne obračunajo in plačajo. V drugem opisanem primeru se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od celotnega izplačila, saj znesek odpravnine presega zgornjo omejitev določeno v četrtem odstavku 109. člena ZDR.
V zvezi z višino odpravnine je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Davčni vidik ne določa obsega pravic delavca, temveč le pogoje in višino dohodka, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Pravico delojemalca do odpravnine, v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, določa 109. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02 s sprem.). Višino odpravnine 109. člen ZDR določa v odvisnosti od povprečne plače delojemalca v zadnjih treh mesecih in delovne dobe pri delodajalcu. Glede na navedbo v dopisu, da je bil delavec v podjetju zaposlen 10 let, skladno z drugim odstavkom 109. člena ZDR delavcu pripada odpravnina v višini ¼ povprečne mesečne plače, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
Davčno obravnavo izplačila odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2( Uradni list RS, št. 13/11 – UPB3) in Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96 s sprem.).
Obračun in plačilo davčnega odtegljaja:
Skladno z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 se odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR, v višini odpravnine, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Upoštevaje navedeno, je z dohodnino neobdavčeni znesek odpravnine znesek, ki je nižji od:
- odpravnine, ki delavcu pripada po drugem odstavku 109. člena ZDR,
- desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.
Ob izplačilu odpravnine, ki presega neobdavčeni znesek, se z dohodnino obdavči razlika med izplačanim zneskom in neobdavčenim zneskom. Ne glede na navedeno, pa je skladno z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dohodnino obdavčena v celoti, če je izplačana delojemalcu, ki sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba ali če je izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost:
Skladno z določbo tretjega odstavka 3. člena ZPSV se prispevki ne plačujejo od odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. Skladno s 1. točko 2. člena Pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 114/02) veljajo za odpravnine iz prejšnjega stavka odpravnine, ki jih delavcem izplača delodajalec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, če so izplačane pod pogoji, ki jih določa ZDR.
Glede na navedeno se v osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost ne vštevajo odpravnine iz poslovnih razlogov, ki so izplačane skladno z določbami ZDR. Glede na to, da ZDR v četrtem odstavku 109. člena eksplicitno določa, da višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni drugače določeno, se za davčne namene šteje, da odpravnina, ki presega navedeni znesek, ni izplačana skladno z določbami ZDR, kar pomeni da se v celoti všteva v osnovo za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost.
Upoštevaje zgornja pojasnila, se z vidika obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost v prvem opisanem primeru prispevki za socialno varnost ne obračunajo in plačajo, v drugem opisanem primeru pa se prispevki za socialno varnost obračunajo in plačajo od celotnega izplačila odpravnine, saj znesek odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi presega zgornjo omejitev določeno v četrtem odstavku 109. člena ZDR.