REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
GENERALNI DAVČNI URAD
Številka: 4200-208/2009-01031-04
Datum: 17.12.2009
V zadnjem času smo z različnih DU prejeli več vprašanj glede plačevanja prispevkov za socialno varnost lastnikov zasebnih podjetij. V nadaljevanju navajamo obširnejša pojasnila v zvezi s tem.
1. Pravne podlage za obvezno zavarovanje lastnikov zasebnih podjetij
V drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 109/06-UPB4 – v nadaljevanju: ZPIZ-1) je določeno, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Po tej določbi se štejejo za samozaposlene osebe. Obveznost zavarovanja po tej določbi (zavarovalna podlaga 040) torej nastane s kumulativno izpolnitvijo zavarovanca družbenika, ki je hkrati v isti družbi poslovodna oseba. Poslovodje, ki niso tudi družbeniki družbe, ki jo upravljajo, so lahko bodisi v delovnem razmerju ali opravljajo delo na podlagi civilne pogodbe in niso obvezno zavarovani po zavarovalni podlagi 040.
V skladu s 25. členom ZPIZ-1 se v primeru, ko oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje. Če je npr. poslovodna oseba hkrati tudi registrirana kot samostojni podjetnik posameznik, je prednostno zavarovana na podlagi statusa s.p.p. – po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po zavarovalni podlagi 005).
Če je poslovodna oseba že v delovnem razmerju pri drugem poslovnem subjektu ali je s predstavnikom organa družbe sklenila delovno razmerje v isti družbi, je prednostno zavarovana na podlagi delovnega razmerja.
Poleg obveznega pokojninskega zavarovanja po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 z vložitvijo prijave v zavarovanje po zavarovalni podlagi 040 poslovodna oseba vstopi tudi v druga obvezna socialna zavarovanja:
- Zdravstveno zavarovanje je urejeno v 6. točki 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, štev. 72/06-UPB3, 91/07, 71/08, 76/08), po kateri se obvezno zavarujejo osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova.
- Zavarovanje za starševsko varstvo je urejeno v 5. točki 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB2, 10/08), po kateri so zavarovanci za starševsko varstvo poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi.
- Zavarovanje za primer brezposelnosti je urejeno v prvi alineji 14. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB (Ur. l. RS, št. 107/06 – UPB1), po kateri se za primer brezposelnosti lahko zavarujejo osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi.
2. Razmejitev med delovnim razmerjem in statusom poslovodne osebe kot samozaposlene osebe
Zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 ni obvezno, če je poslovodna oseba v delovnem razmerju pri drugem pravnem subjektu. Pri presoji pravne podlage za vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (enako kot za ostala obvezna zavarovanja) pristojni nosilec socialnega zavarovanja (ZZZS ali ZPIZ) najprej ugotavlja morebitni obstoj delovnega razmerja poslovodne osebe.
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi (ki jo hkrati podpišejo v vlogi delojemalca in delodajalca) niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi (ne morejo biti zavarovani po podlagi 001). To velja tudi za družbe, ki imajo sicer več zaposlenih delavcev, vendar samo enega družbenika, ki je hkrati poslovodna oseba. Edini družbenik, ki je hkrati poslovodja, tako glede na veljavne predpise ne more biti zavarovan kot zaposlena oseba, temveč se zavaruje kot samozaposlena oseba po zavarovalni podlagi 040.
3. Trajanje obveznega zavarovanja
Registracija poslovodne osebe v sodnem registru, s katero oseba izpolni pogoje iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1, pomeni nastanek pravnega razmerja, ki pomeni tudi obveznost vključitve v socialno zavarovanje. V tretji alineji 33. člena ZPIZ-1 je določeno, da se obvezno zavarovanje poslovodnih oseb začne z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z dnem izbrisa iz takšnega registra. Datum vpisa v register po tej določbi je datum, ko je poslovodna oseba pridobila pooblastila za vodenje poslov, ne glede na datum vloge za vpis v sodni register oziroma na dejansko izvršen vpis s strani registrskega organa.
Če oseba pridobi status poslovodne osebe v času, ko se ni bila dolžna zavarovati (ker je npr. bila v delovnem razmerju pri drugem pravnem subjektu), se mora zavarovati po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 prvi naslednji dan po prenehanju okoliščin, na podlagi katerih te obveznosti ni bilo (npr. po prenehanju delovnega razmerja ali šolanja ali opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1).
4. Pravilo edinega in glavnega poklica za lastnike zasebnih podjetij po ZPIZ-1
Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPIZ-1 se šteje, da samozaposleni opravljajo samostojno dejavnost kot edini poklic, če niso v delovnem razmerju, ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani, ali niso na šolanju. Po drugem odstavku 17. člena ZPIZ-1 velja, da zavarovanci opravljajo samostojno dejavnost kot glavni poklic, če so v delovnem razmerju s polovico ali manj kot polovico polnega delovnega časa in niso na šolanju.
Poslovodne osebe lahko opravljajo svojo dejavnost hkrati pa so sočasno v delovnem razmerju in so iz tega naslova obvezno zavarovani za polni ali nepolni delovni čas. Poslovodna oseba ima sočasno lahko tudi status samostojnega podjetnika posameznika in iz tega naslova ravno tako opravlja dejavnost oziroma se opravljanje te dejavnosti predpostavlja z vpisom v register s.p.p..
Po tretjem odstavku 17. člena ZPIZ-1 se zavarovanci, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja manj kot polni delovni čas, lahko za preostali delovni čas do polnega delovnega časa zavarujejo na podlagi določb, ki urejajo zavarovanje samozaposlenih in kmetov. Če je poslovodna oseba v delovnem razmerju z več kot polovico polnega delovnega časa, se torej lahko zavaruje na podlagi lastništva zasebnega podjetja do polnega delovnega časa, ni pa takšno zavarovane zanjo obvezno.
4.1 Obvezno zdravstveno zavarovanje po zavarovalni podlagi 103
Pravilo edinega in glavnega poklica po ZPIZ-1 od 14. 2. 2009 dalje – z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 7/2009) – ne vpliva na obveznost vključitve v zdravstveno zavarovanje. Skladno s temi dopolnitvami se lastniki zasebnih podjetij, ki niso zavarovani na drugi podlagi, pod določenimi pogoji vključijo le v zdravstveno zavarovanje ne pa tudi v druga obvezna zavarovanja.
V spremembah in dopolnitvah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da lastniki zasebnih podjetij – v pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja so poimenovani kot družbeniki zasebnih družb in zavodov – pridobijo lastnost zavarovanca z dnem vpisa v predpisan register.
Pridobitev lastnosti zavarovanca lastnika zasebnega podjetja kot je določena v 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, kot pogoj za obvezno zdravstveno zavarovanje določa le, da je zavarovanec lastnik (družbenik) ne pa tudi, da je hkrati poslovodna oseba. S tem se je razširil krog oseb, ki so obvezno zdravstveno zavarovane po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, saj obveznost zdravstvenega zavarovanja iz tega naslova velja tudi za:
- družbenike zasebnih družb in zavodov, ki niso hkrati poslovodne osebe in
- družbenike zasebnih družb in zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe, vendar ne izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po tej podlagi, ker so na šolanju (in se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje, da ne opravljajo dejavnost kot edini poklic).
Iz navedenega izhaja, da se lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov), po uveljavitvi sprememb Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ:
- z zavarovalno podlago 040, če iz tega naslova izpolnjujejo tudi pogoje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma
- z zavarovalno podlago 103, če iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za obvezno zdravstveno zavarovanje.
5. Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – lastnike zasebnih podjetij
5.1 Osnova za plačilo prispevkov
V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 207. člena ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za samozaposlene zavarovalna osnova.
Določitev zavarovalnih osnov je za samozaposlene zavarovance in za druge zavarovance, ki ne prejemajo plače, opredeljena v 209. členu ZPIZ-1, podrobneje pa s Pravilnikom o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/06 in 38/07, v nadaljevanju: Pravilnik o razvrščanju). V skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se zavarovalna osnova za samozaposlene in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. Uvrstitev v ustrezno zavarovalno osnovo se na osnovi drugega odstavka istega člena določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna davka iz dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša davek iz dejavnosti.
Skladno s tretji odstavkom 2. člena Pravilnika o razvrščanju se uvrstitev v zavarovalno osnovo za poslovodne osebe in družbenike določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oz. minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine. Nadalje določa peti odstavek istega člena, da se zavarovalna osnova zavarovanca iz tretjega odstavka določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov ter brez znižanj oziroma olajšav v skladu z zakonom o dohodnini. Kot določa prvi odstavek 6. člena tega pravilnika, je doseženi dobiček za te zavarovance iz odločbe o dohodnini ugotovljen dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodni delavec. Ob začetku zavarovanja, se šteje, da znaša doseženi dobiček zavarovanca 0.
Po četrtem odstavku 208. člena ZPIZ-1 je najnižja osnova za obračun prispevkov za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena tega zakona, najnižja pokojninska osnova. Skladno s tretjim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 se prispevki plačujejo od osnov, ki veljajo v tekočem obdobju, to pomeni, da je veljavna osnova za pretekli mesec tista osnova, ki je objavljena do zadnjega dne v mesecu, za katerega se plačujejo prispevki.
Znesek veljavne najnižje pokojninske osnove je objavljen na naslednjem spletnem naslovu:
http://www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/.
5.2 Razvrstitev v novo zavarovalno osnovo
Po predhodno omenjeni določbi 6. člena Pravilnika o razvrščanju je doseženi dobiček za namen ugotavljanja nove zavarovalne osnove dohodek, ki ga je zavarovanec – družbenik dosegel kot poslovodna oseba. V navedeni dohodek se štejejo vsi dohodki, ki jih prejme navedena oseba za vodenje poslov družbe. Izključujejo se torej dohodki, ki jih ta oseba od subjekta, ki ga vodi, prejme iz naslova lastništva v tem subjektu. V postopku za razvrščanje v novo zavarovalno osnovo se torej upoštevajo vsi aktivni dohodki, ki jih zavarovanec prejme od subjekta, ki ga vodi.
Poslovodna oseba se v novo zavarovalno osnovo razvrsti sama – glede na navedene dohodke, ugotovljene v odločbi o odmeri dohodnine, brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost. Skladno z 9. členom Pravilnika o razvrščanju se uvrstitev v novo zavarovalno osnovo določi za mesec po mesecu, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine vročena.
5.3 Zavezanec za plačilo prispevkov
Po prvi alineji prvega odstavka 222. člena ter drugi alineji 223. člena ZPIZ-1 so zavarovanci iz 15. člena ZPIZ-1, torej tudi poslovodne osebe, opredeljeni kot samostojni zavezanci za plačilo prispevka zavarovanca ter delodajalca.
Skladno s 4. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 81/00 in 97/01) plačujejo zavezanci, ki nimajo plač, prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevek za starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Drugi odstavek 16. člena ZPSV določa, da so zavezanci iz 4. člena tega zakona dolžni dostaviti obračun prispevkov za socialno varnost davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače – OPSVL, je predpisan s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost (Uradni list RS, št. 138/06 in 126/08).
5.4 Plačevanje prispevkov za socialno varnost za poslovodne osebe v praksi
5.4.1 Plačevanje prispevkov od izplačanih plač
Večina poslovodnih oseb, ki so zavarovane po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po zavarovalni podlagi 040), imajo z družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Prispevke obračunavajo tako, da si od družbe izplačajo plačo ter prispevke obračunajo na obrazcu REK-1. Plačevanje prispevkov preko izplačila plač za navedene zavarovance je primeren način tudi po mnenju pristojnih institucij, vendar pa se tem osebam obdobja zavarovanja vštevajo v zavarovalno dobo le ob pogoju plačanih prispevkov od predpisane osnove, v skladu s 191. členom ZPIZ-1. Pri izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja se šteje, da so prispevki pravilno plačani, če je plačilo izvršeno najmanj od plače v višini najnižje predpisane zavarovalne osnove iz četrtega odstavka 208. člena ZPIZ-1. V vseh postopkih uveljavljanja pravic se izplačana plača obravnava kot zavarovalna osnova.
Kot izhaja iz zgoraj navedenih pravnih podlag, se poslovodne osebe štejejo za samozaposlene osebe, za katere morajo biti obvezni prispevki praviloma obračunani in plačani mesečno, najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Ne glede na navedeno pravilo, pa v primeru poslovodne osebe, ki prejema plačo, rok za obračun in plačilo obveznih prispevkov zapade na dan izplačila plače.
5.4.2 Plačevanje prispevkov od zavarovalne osnove
Tiste poslovodne osebe – zavarovane po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 (po zavarovalni podlagi 040), ki z družbo nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, prispevke obračunavajo na obrazcu Obračun prispevkov za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače – OPSVL.
Obračun prispevkov predložijo davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, v enakem roku morajo obračunane prispevke tudi plačati.
Poslovodna oseba, ki ni v delovnem razmerju v družbi, katere družbenik je, iz tega naslova ne prejema plače temveč za opravljanje svoje funkcije praviloma dosega dohodke kot poslovodni delavec oziroma družbenik. To so praviloma dohodki, izplačani na podlagi civilne pogodbe o poslovodenju.
Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09) v šestem odstavku 35. člena opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev izrecno šteje za zaposlitev.
Po 36. členu ZDoh-2 vključuje dohodek iz zaposlitve vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo. Dohodek iz zaposlitve je dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ali razmerja na drugi podlagi. Po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 se za dohodek iz delovnega razmerja štejejo tudi dohodki, prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja.
5.5 Zadržanje pravic do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev zdravstvenega zavarovanja zaradi neplačanih prispevkov
Na podlagi določbe 78. a člena ZZVZZ se taksativno naštetim zavarovancem, med katerimi so tudi zavarovanci z zavarovalnimi podlagami 040 in 103, v času ko nimajo poravnanih obveznih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pogoj za zadržanje pravic po navedeni določbi je neplačilo prispevkov, kar pomeni, da učinkovanje navedene določbe nastopi, če zavarovanec s podlago 040 ali 103 za določeno mesečno obdobje ni plačal prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Po pojasnilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije navedeno velja tudi za zavarovanca s podlago 040, ki prispevke plačuje od izplačane plače. Učinkovanje 78. a člena ZZVZZ torej nastopi tudi v primeru, ko za tovrstnega zavarovanca v določenem mesecu ni bila izplačana plača, čeprav tedaj obveznost oddaje obračuna in plačila prispevkov ne nastane in ne teče rok za plačilo.
Z vidika učinkovanja zadržanja pravic po navedeni določbi so torej zavarovanci s podlago 040, ki prispevke plačujejo od izplačanih plač, izenačeni s tistimi zavarovanci z zavarovalno podlago 040, ki prispevke plačujejo od zavarovalne osnove in katerim obveznost za plačilo prispevkov nastane vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
6. Priznavanje stroškov prispevkov za socialno varnost lastnikov zasebnih podjetij
6.1 Z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb
Kot že navedeno, se za večino zavarovancev – poslovodnih oseb prispevki za socialno varnost plačujejo od izplačanih plač. V povezavi s priznavanjem stroškov tako obračunanih in plačanih prispevkov so pomembna določila Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09). Po splošni določbi 11. člena ZDDPO-2 je osnova za davek rezidenta in nerezidenta za aktivnosti, ki jih opravlja v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona. Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom. Po določbi prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
Med davčno priznane odhodke sodijo tudi odhodki, povezani z delom, ki je potrebno pri pridobivanju prihodkov. Kadar ima družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati tudi poslovodja družbe, s svojo družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunava plačo in prispevke in socialno varnost, veljajo obračunane plače in prispevki za socialno varnost za davčno priznani odhodek dela na podlagi določbe 35. člena ZDDPO-2.
Za primere, ko družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodja, nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi s svojo družbo, odhodki, ki zadevajo družbenikovo delo v družbi (torej tudi prispevki, obračunani od zavarovalne osnove, če jih za družbenika obračuna in plača družba v svoje breme), veljajo kot davčno priznani odhodek po splošni določbi prvega odstavka 29. člena ZDDPO-2, ob pogoju, da družba deluje in da ustvarja obdavčljive prihodke po ZDDPO-2.
6.2 Z vidika zakona o dohodnini
Dohodek, ki ga družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodna oseba družbe, prejema za opravljanje svoje funkcije, skladno z ZDoh-2 velja za dohodek iz delovnega razmerja po 37. členu, tako v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kot tudi v primeru sklenjene civilne pogodbe o poslovodenju.
Osnova za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja je dohodek iz 37. člena ZDoh-2, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačevati delojemalec.
Skladno z navedeno določbo se pri ugotavljanju osnove za dohodnino dohodka, ki ga družbenik enoosebne družbe dosega za opravljanje poslovodne funkcije, obvezni prispevki za socialno varnost, priznajo takole:
- V primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi se prispevki obračunajo od izplačane plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Pri ugotavljanju osnove za dohodnino se priznajo prispevki zavarovanca, ki jih družba obračuna in odtegne po skupni prispevni stopnji 22,1 % iz obračunane bruto plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja družbenika – poslovodne osebe.
- V primeru sklenjene civilne pogodbe o poslovodenju pa se prispevki ne obračunajo od izplačanega dohodka po tej pogodbi, temveč se obračunavajo od zavarovalne osnove. Priznavanje tako obračunanih prispevkov pri ugotavljanju davčne osnove za dohodnino družbenika poslovodne osebe je možno le v primeru, če te prispevke obračuna in plača družbenik – poslovodna oseba v breme svojega dohodka. V nasprotnem primeru – če družba prispevke od zavarovalne osnove za poslovodno osebo obračuna in plača v breme svojega dohodka (zneska teh prispevkov pa ne odtegne od dohodka poslovodne osebe), prispevki ne znižujejo osnove za dohodnino od dohodka po poslovodni pogodbi družbenika – poslovodne osebe.
7. Posredovanje podatkov za zavarovance z zavarovalno podlago 040 na obrazcu M-4
Ne glede na to, da so lastniki zasebnih podjetij opredeljeni kot samozaposleni zavarovanci, DURS zanje ne posreduje podatkov o zavarovalni osnovi, obdobju zavarovanja in plačanih prispevkih v preteklem koledarskem letu (zanje torej ne posreduje obrazca M-4), kot to stori po 32. členu ZMEPIZ za druge samozaposlene zavarovance. Po pojasnilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so zato družbe dajalci podatkov tudi za poslovodne osebe (ne glede na način obračunavanja prispevkov za socialno varnost) in praviloma se ti podatki sporočijo hkrati s podatki o plačah za delavce v delovnem razmerju.
Vir: DURS