Vračilo DDV davčnemu zavezancu s sedežem v drugi državi članici Unije

s sedežem v drugi državi članici Unije ima ob pogojih, določenih z Zakonom o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 13/2011-UPB3 do 46/2013-ZIPRS1314-A – ZDDV-1) pravico do vračila , zaračunanega za blago ali storitve, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo.

Obseg pravice do odbitka DDV je urejen v 63. členu ZDDV-1. Tako ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij in nekaterih oproščenih transakcij.

Izjema od splošnega pravila, da se lahko odbije DDV, plačan v zvezi z nakupom blaga in storitev, ki se uporabijo za opravljanje obdavčene in določene oproščene dejavnosti, je določena v 66. členu ZDDV-1. Davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od:

  • jaht in čolnov, namenjenih za šport in razvedrilo, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od plovil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
  • zrakoplovov, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev, tesno povezanih s tem, razen od zrakoplovov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo;
  • osebnih avtomobilov ter motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov ter storitev tesno povezanih s tem, razen od vozil, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo, vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi, kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti javnega linijskega in posebnega linijskega prevoza ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz pokojnikov;
  • stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih);
  • stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti.

V skladu z navedenim, davčni zavezanec ne sme odbiti DDV od najema osebnih avtomobilov in drugih vozil, navedenih v 66. členu ZDDV-1, od stroškov prehrane, pijače ter stroškov nastanitve. Podjetje iz druge države članice Unije tako ni upravičeno do vračila DDV, obračunanega na računih za hotele, hrano in najem vozil, če gre za vozila navedena v 66. členu ZDDV-1.

Vir: Poslovni tednik GZS, 18. 11. 2013, Št. 42/13, www.gzs.si

Sorodni članki: