V današnjem prispevku si bomo bolje pogledali način poslovnega sodelovanja pravno in finančno samostojnih podjetij, imenovan franšizing. Pa si najprej poglejmo samo opredelitev franšizinga, kot jo navaja kodeks etike Evropske franšizne federacije in jo sprejema tudi sama Evropska skupnost;
”Franšizing je sistem marketinga blaga in/ali storitev ter/ali tehnologije, ki je zasnovana na tesnem in stalnem sodelovanju med pravno in finančno ločenimi in neodvisnimi podjetji, franšizorjem in posameznimi franšiziji (dajalcem in jemalci franšiz), pri katerem franšizor svojim franšizijem daje pravico in odgovornost, da poslujejo po franšizorjevem konceptu.
Ta pravica hkrati pooblašča in zadolžuje posameznega franšizija, da v zameno za neposredno ali posredno nadomestilo uporablja franšizorjevo trgovsko ime in/ali blagovno znamko in/ali znamko uslužnostne dejavnosti, ”know-how”, poslovne in tehnične metode, sistem postopkov in druge pravice. Le-te izhajajo iz industrijske in/ali intelektualne lastnine, ki jih podpira stalno zagotavljanje poslovne ali tehnične pomoči v vsebinskem in časovnem okviru pisnega franšiznega sporazuma, ki ga skleneta obe strani s tem namenom.”
Ali, če povzamemo; poslovna oblika franšizinga je način poslovanja, kjer lastnik priznanega poslovnega sistema, dajalec franšiz, daje pravico ustanovitve podobnega podjetja nekemu drugemu podjetniku. V zameno za neko obliko plačila in obljubo, da bo natančno sledil navodilom in standardom kvalitete, jemalec franšize tako pridobi pravico uporabe franšizorjeve tržne znamke. Tako si pridobi tudi podporo pri marketingu, natančne priročnike o tem, kako naj posluje, pomočna začetku in usposabljanju zaposlenih, pri nabavi opreme in surovin in pogosto tudi obiske ”odstranjevalcev težav” s strani dajalca franšize.
Franšizing pomeni bolj tesno poslovno zvezo dveh relativno samostojnih podjetnikov kot pa običajno strateško partnerstvo, vendarle manj kot neposreden pogodbeni delovni odnos, denimo, managerja v nekem podjetju. Vključuje dajalca in jemalca franšiznega paketa ter franšizni sistem. Franšizing zahteva zasebno lastništvo pridruženih podjetij – franšiz ter zagotavlja neposredno podporo samostojnim podjetnikom s podpornimi instrumenti usposabljanja, odstranjevanja problemov in pomoči pri kreditiranju s strani franšizorja, ki ima načeloma bogate podjetniške izkušnje. Vključuje tudi pomoč in storitve pri vodenju poslov, trženju, računovodstvu, zaposlovanju delavcev in še kaj.
V osnovi franšizing ločimo v tri skupine:
- franšizing blaga,
- franšizing storitev in
- proizvodni franšizing.
Temelj franšizinga je pogodba o franšizingu, kjer stranki natančno opredelita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Ponavadi je sklenjena za določen čas. Določbe o tej pogodbi boste zaman iskali v zakonih, saj gre za inominatni kontrakt, zato je še toliko bolj pomembno, da se v sami pogodbi natančno določi vsa razmerja med strankama.
Prednosti franšizinga
Franšizing je ponovitev uspešnega poslovanja, ne pa čarobna palica za propadajoče. V franšizni verigi trženje in distribucija blaga in uslug potekata v okviru strateško načrtovanega koncepta. Le-ta je zasnovan tako, da bistveno zniža stroške celotne distribucije in poveča kakovost storitev in proizvodov.
Čeprav je franšizij po prihodu v franšizni sistem podoben podjetniku v inkubatorju, pa gre vendarle za veliko razliko: pri dajalcih franšiz je proizvod oz. Storitev razvit-a, njegovo/njeno trženje utečeno, gre predvsem za pomoč s strani dajalca franšize. Ta pomoč prihaja v obliki usposabljanja, natančnih navodil o delovnih postopkih, rednemnadzoru načina delovanja in kvalitete in usklajenih računovodskih storitev na osnovi skupne metodologije, skupni reklami. Kar je pogosto zelo pomembno za jemalca, je pogosto cenejša dobava ustrezne tehnologije, surovin in drugih vhodnih komponent.
Kot sredstvo za hitro in zanesljivo rast podjetij je franšizing izredno privlačna metoda razvoja podjetništva. Zaradi relativno večje varnosti naložb franšizing predstavlja tudi enostaven način za pridobitev tujih vlaganj tudi v neugodnih tržnih pogojih. Pomen franšizinga za splošni ekonomski in socialni razvoj dežel v prehodu je predvsem v prenosu poslovnega, upravljalskega in tehničnega znanja in tehnologije, v širjenju standardov kakovosti, dobrih poslovnih navad in rasti proizvodnih sistemov.
Med načeli, ki jih razglaša Evropska franšizna federacija, so tudi taka, ki franšizorja kot pobudnika določene franšizne mreže razglašajo za njenega dolgoročnega zaščitnika. Izrecno zahtevajo, da mora franšizor, preden proda svojo prvo franšizo, sam dodobra preizkusiti določen poslovni koncept, poleg tega pa še vsaj v eni testni enoti. Poleg tega mora biti lastnik ali mora imeti legalno pravico do uporabe trgovskega imena mreže, blagovne znamke ali drugih identifikacijskih znakov. Zagotoviti mora začetno usposabljanje franšizija ter zagotavljati stalno poslovno in tehnično pomoč v času veljavnosti franšizne pogodbe. Pri pridobivanju franšizijev jim mora omogočiti celovit uvid v stanje celotnega sistema.
Pokritje stroškov celotne naložbe je odvisno od dejavnosti, v kateri franšizor posluje. Upoštevajoč vse stroške, tudi stroške začetne naložbe, se točka preloma v povprečju doseže med tretjim in petim letom. Iz tekočega poslovanja pa povprečni franšizojemalec dobiček ustvarja že v šestih mesecih do dveh let.
Tveganja pri franšizingu
Franšiza pa pomeni tudi določena tveganja. Med prihodnjim franšizojemalcem in franšizodajalcem lahko nastanejo konflikti, recimo glede prodaje izdelkov. Franšizodajalec teži k čim večjemu obsegu prodaje, ki pa za franšizojemalca ne pomeni vedno večjega dobička, na primer ob promocijskih cenah ali popustih. V redkih primerih franšizodajalec ne izpolni dogovorov in ne zagotavlja pomoči, ki jo je obljubil, velike težave se lahko pojavijo tudi, ko želite sodelovanje s franšizodajalcem pretrgati. Tudi svoboda je pri franšizingu nekoliko manjša kot pri samostojni podjetniški poti, tudi tu je namreč treba vložiti določena denarna in druga sredstva, hkrati pa upoštevati pravila, ki jih postavi franšizodajalec.
Franšizing v Evropi in po svetu
Vse večja konkurenca na področju razvoja kanalov distribucije se je tudi v Evropi odrazila v večji specializaciji in pojavljanju novih idej. Ena od njih se je udejanjila s franšizingom. V Evropi se je franšizing najprej razširil v trgovini, na področju hitre prehrane ter izposoje avtomobilov. Čeprav gre pri franšizingu za vedno večjo internalizacijo, večino nacionalnih trgov vseeno obvladujejo franšizne mreže. Čeprav v Evropi deluje manjše število franšiznih sistemov, moramo upoštevati, da je v Evropi več ameriških franšiznih sistemov, kot pa obratno, in da so se sodobne oblike franšizinga v razviti Evropi razmahnile po prihodu ameriških franšiz. Zanimanje za sisteme franšizinga se v svetu vedno bolj povečuje. Tudi pri nas v Sloveniji, kjer imamo po nekaterih podatkih že okoli 150 franšiznih sistemov. Točnega števila praktično ni mogoče navesti, saj ne obstaja uradni in obvezni register, ki bi vodil evidenco. Obstaja sicer Sekcija slovenskih franšiznih družb pri GZS, vendar pa je vanjo včlanjenih le peščica. Večja podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo s franšizingom, so OMV, Petrol, Mercator, DZS, Tuš, Mura. Med manjšimi in srednjevelikimi pa najdemo BHS, Pekarna Postojna, Piramida, Tomas Sport, Simple, Roto, Mič Styling, Semenarna Ljubljana, Mojster Mario…
Razvojni pogled na franšizing
V srednji Evropi komajda poznamo franšizne storitve podjetjem, mobilne franšize, prehrambene ali uslužnostne franšize, ki nas postrežejo kar v naših vozilih (drive in, drive trough), franšize z zdravo in vegetarijansko prehrano. Za učinkovite zdravstvene storitve, specializirane izobraževalne storitve, skrb za starejše in otroke, storitve na domu (čiščenje, popravila) bi bil zelo primeren razvoj franšiznih podjetij.
Navedimo nekaj zamisli, katere dejavnosti bi lahko uvrstili pod prvi dve omenjeni možnosti na osnovi našega trenutnega uvida. Pri vsaki zamisli je potrebno preučiti lokacijo (npr. stanovanjske soseske, prometnice, trgovski centri…) in infrastrukturo (parkirni prostori, dostop, opremljenost zemljišča…), predvideti potrebne investicije v zgradbe, opremo, ljudi, ugotoviti, katera obstoječa podjetja bi lahko vključili kot možne dajalce itd… Vroča področja za razvoj franšiznih sistemov so predvsem naslednja:
- Različne vrste avtomobilskih servisov (npr. zavore, ekspresna popravila),
- Avtopralnice,
- Različne turistične storitve,
- Storitve za upokojence (generacija baby boom),
- Trgovine naravne prehrane,
- Storitve za družine, kjer so starši zaposleni in jim primanjkuje časa za določena opravila; za starše samohranilce,
- Računalniška zaščita, popravila, shranjevanje podatkov,
- Videonadzor, izdelki in storitve za varnost,
- Finančne storitve in svetovanje,
- Kadrovanje in svetovanje, izobraževanje,
- Varovanje premoženja,
- Naravne lekarne,
- Čistilni servisi,
- Fitnes centri.
Seveda je treba v vsakem konkretnem primeru oceniti, ali je koncept franšize primeren za slovensko okolje. Lahko se zgodi, da bo nek poslovni model, ki je v tujini uspešen, pri nas doživel polom. Kulturne razlike in navade potrošnikov so včasih še vedno večje, kot bi si lahko mislili.
Najlažja in tudi najpogostejša možnost iskanja informacij o franšizah je prek spleta. Na voljo so zanimive spletne strani za Evropo (www.franchiseeurope.com, www.europeanfranchising.net in www.franchiseportal.de), dobite pa lahko tudi podatke o franšizah za ZDA ( www.franchiseopportunities.com, www.franchising.com).
Vir: Podjetništvo – izziv za 21. stoletje (Miroslav Glas, Viljem Pšeničny)