Podjetniki, zaščitite svojo intelektualno lastnino

je za podjetnika pomembno sredstvo in lahko pomeni veliko prednost. Podjetnik mora znati izkoristiti zakon o intelektualni lastnini, da zaščiti svojo iznajdbo in da uspešno napreduje v svojem poslu. Vendar zaradi pomanjkljivega razumevanja intelektualne lastnine prevečkrat zanemarijo pomembne korake, ki bi jih morali storiti, da bi ta sredstva zaščitili. V današnjem prispevku bomo opisali glavne vrste intelektualne lastnine, ki obsegajo patente, , modele oziroma vzorce, in .

Patent je pogodba med državo in iznajditeljem. V zameno za razkritje iznajdbe vlada podeli iznajditelju izključno pravico do iznajdbe za določen čas. Ko ta čas poteče, vlada iznajdbo objavi in ta postane del javne sfere. Zaradi tega vsekakor obstaja verjetnost, da bo razkritje spodbudilo ideje in mogoče celo razvoj še boljšega proizvoda, ki bi lahko nadomestil original. Prijavo za podelitev patenta podjetnik ponavadi vloži v tistih državah, kjer želi zavarovati svoje interese oziroma kjer meni, da bodo njegovi tekmeci skušali izkoriščati njegovo iznajdbo s proizvodnjo ali prodajo novega proizvoda. Nacionalna prijava za podelitev patenta se v Sloveniji vloži pri Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije.

V svoji osnovi patent podeljuje imetnikom negativno pravico, saj vsem drugim onemogoča, da bi iznajdbo ustvarjali, uporabljali ali prodajali sami. Še več, tudi če se iznajditelju dodeli patent, se lahko zgodi, da vprocesu proizvodnje in trženja svoje najdbe odkrije, da krši patentne pravice drugih. Iznajditelj mora znati prepoznati razliko med uporabniškimi in oblikovnimi patenti in razlike v mednarodnih patentih.

V Sloveniji je možno pridobiti štiri vrste patentnega varstva:

  • Patent z običajnim, dvajsetletnim trajanjem,
  • Patent s skrajšanim trajanjem, ki je omejen na deset let,
  • Dopilnilni patent,
  • Izločena patentna prijava.

V Sloveniji je treba za pridobitev patenta Uradu za intelektualno lastnino predložiti:

  • Zahtevo za podelitev patenta na obrazcu UVIL P-1,
  • Opis izuma, ki vsebuje prikaz problema, podatke o doslej znanih rešitvah in njohovih pomanjkljivostih ter opis nove rešitve,
  • Patentni zahtevek ali zahtevke, ki morajo biti napisani v enem stavku in opredeljujejo obseg in vsebino patentnega varstva,
  • Skico ali skice, če je potrebno,
  • Kratko vsebino bistva izuma,
  • Potrdilo o plačilu prijavne pristojbine,
  • Dokazilo o prioriteti, če je zahtevana,
  • Pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku.

Nato Urad za intelektualno lastnino RS opravi formalni preizkus, pri katerem ugotavlja, ali prijava izpolnjuje zahteve iz zakona o industrijski lastnini in pravilnika o postopku za podelitev patenta.

Blagovne znamke

Blagovna znamka je lahko beseda, simbol, slika ali kombinacija teh, lahko je tudi slogan ali celo zvok, ki razkriva vir za določeno blago ali storitev. V nasprotju s patentom lahko blagovna znamka traja neskončno, dokler opravlja svoje opisane dejavnosti. Podeljena zaščita je odvisna od značilnosti same znamke.

Obstajajo štiri kategorije blagovnih znamk:

  • Skovane znamke, ki ne označujejo nobene zveze med znamko in blagom ali storitvami in dajejo možnost razširitve na dolg niz proizvodov (Polaroid, Kodak),
  • Poljubne znamke, ki imajo sicer drug pomen in se nanašajo na določen proizvod ali storitev (Shell),
  • Sugestivne znamke, ki nakazujejo določene poteze, odlike, sestavine ali značilnosti proizvoda ali storitve. Od poljubnih znamk se razlikujejo po tem, da nakazujejo nekatere opisljive značilnosti proizvoda ali storitve (npr. Halo shampoo),
  • Opisne znamke, ki postanejo značilne šele po preteku daljšega obdobja in morajo osvojiti priznanje potrošnikov, še preden so registrirane. Te znamke naj bi torej vsebovale še drug pomen, kar pomeni, da opisujejo določen proizvod ali storitev.

V Sloveniji se z blagovno oziroma storitveno znamko zavaruje znak, ki je v gospodarskem pomenu namenjen razlikovanju blaga in storitev iste ali podobne vrste, znak, ki lahko postane znamka je slika, risba, beseda, izraz, vinjeta, šifra, kombinacija teh znakov in kombinacija barv. Prijava za pridobitev nacionalnega varstva se vloži pri Uradu za intelektualno lastnino RS.

Pri postopku prijave je treba predložiti:

  • Zahtevo za priznanje znamke na izpolnjenem obrazcu UVIL Z-1,
  • Seznam proizvodov oziroma storitev, v katerem so proizvodi in storitve razvrščeni v skladu z mednarodno klasifikacijo blaga in storitev,
  • Videz znaka v črno-beli tehniki, ter videz znaka v barvi,
  • Splošni akt o kolektivni znamki, če je zahtevano varstvo kolektivne znamke,
  • Potrdilo o plačilu predpisane prijavne pristojbine,
  • Dokazilo o prioriteti,
  • Pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku.

in

V Sloveniji je pri industrijski lastnini možno zaščititi tudi model oziroma vzorec. Z modelom se zavaruje novo zunanjo obliko industrijskega ali obrtnega izdelka oziroma njegovega dela, z vzorcem pa novo sliko ali risbo, ki se da prenesti na industrijski ali brtni izdelek oziroma njegov del; pri tem ni možno zavarovati fotografskih ali kartografskih del, tehničnih načrtov in skic.

Prijava za priznanje modela oziroma vzorca se vloži, ko se želijo zavarovati materialni interesi z izključno pravico gospodarskega izkoriščanja svojih oblikovalskih dosežkov ali stvaritev na nacionalni ali mednarodni ravni.

Veljavnost modela oziroma vzorca je deset let od datuma vložitve prijave, vendar je treba po prvih petih letih velljavnost podaljšati.

Avtorske pravice

Avtorska pravica – podeljena pravica, ki onemogoča drugim, da bi tiskali, kopirali ali objavljali katerakoli izvirna avtorska dela –  ščiti torej izvirna avtorska dela. Zaščita avtorske pravice pa ne ščiti same ideje in tako dovoljuje drugim, da isto idejo ali koncept uporabijo na drugačen način.

Poslovne skrivnosti

V nekaterih primerih bo podjetnik idejo ali razvoj rajši želel ohraniti kot zaupne ter ju prodajati ali licencirati kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost bo trajala tako dolgo, dokler ideja ali razvoj ostaneta skrivnost.

Večina podjetnikov ima omejena sredstva, zato ne iščejo načinov, kako zaščititi svoje ideje, proizvode ali storitve. To se v prihodnosti lahko sprevrže v resen problem, saj je na legalen način povsem preprosto sprožiti hvaljenje konkurenčnih izdelkov, če podjetnik ne izvaja ustreznih varnostnih ukrepov. Pogosto se tako zgodi, da konkurenčne informacije preprosto izvemo prek takšnih kanalov, kot so prodajne razstave, začasni zaposleni ali intervjuji in obvestila v javnih medijih. V vseh treh primerih so problem preveč prizadevni zaposleni. Da bi preprečili to težavo, bi moral podjetnik upoštevati nekatere izmed spodaj naštetih predlogov:

  • Naučiti zaposlene, da prepustijo občutljiva vprašanja eni osebi,
  • Omogočiti spremstvo vsem obiskovalcem pisarn,
  • Izogibati se poslovnim pogovorom v javnosti,
  • Ohraniti pomembne potovalne načrte v tajnosti,
  • Nadzorovati informacije, ki bi jih zaposleni lahko predložili na konferencah ali jih objavili v časopisih,
  • Uporabiti preproste varnostne ukrepe, kot je zaklepanje arhivov, gesla v računalnikih in rezalnik papirja,
  • Zaposleni in svetovalci naj podpišejo sporazume o varovanju skrivnosti,
  • Označiti dokumente za zaupne, ko je to potrebno.

Na žalost pa je težko vzpostaviti popolno zaščito pred odtekanjem poslovnih informacij. Kar je še bolj pomembno, pravni postopek se lahko sproži šele potem, ko je skrivnost že razkrita. Podjetniku ni treba biti v neznanskih skrbeh za vsak dokument ali informacijo. Če poskrbi vsaj za minimalne varnostne ukrepe, se lahko podjetnik izogne večini težav, predvsem ker so odtekanja ponavadi posledica nepazljivosti.

Literatura: Podjetništvo (Boštjan Antončič, Robert D Hisrich, Tea Petrin, Aleš Vahčič)

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj