Cenovna prožnost (elastičnost) povpraševanja
V današnjem prispevku so bomo natančneje pogledali odzive potrošniškega povpraševanja na spremembe cene.
Cenovna prožnost (elastičnost) povpraševanja (včasih ji preprosto pravimo cenovna prožnost) meri, kako močno se spremeni količina povpraševanja po dobrini, ko se spremeni njena cena. Natančna opredelitev cenovne prožnosti pravi, da je odstotna sprememba količine povpraševanja, deljena z odstotno spremembo cene.
Cenovna prožnost ali občutljivost na spremembe cene se pri posameznih dobrinah zelo razlikuje. Ko je cenovna prožnost (elastičnost) dobrine visoka, pravimo, da ima ta dobrina prožno (elastično) povpraševanje. To pomeni, da se količina povpraševanja močno odzove na spremembo cene. Ko pa je cenovna prožnost dobrine nizka, je povpraševanje togo (neelastično) in količina povpraševanja se le malo odzove na spremembo cene.
Za življenske potrebščine, kot je hrana, gorivo, obleka in zdravila, je povpraševanje navadno togo (neelastično). Ti proizvodi so življensko pomembni in se jim le težko odpovemo, ko cena poraste. Nasprotno pa laže nadomestimo luksuzne dobrine, kot naprimer počitnice, 20 let star škotski viski ipd. z drugimi, ko se poveča cena. To pojasnjuje, kako lahko vlada dokaj natačno izračuna prihodke državnega proračuna v primeru povičanja cen goriva, kajti gorivo, kot že rečeno, ima neelastično povpraševanje.
Prav tako imajo običajno dobrine, ki imajo dobre nadomestke (substitute), bolj prožno povpraševanje kot tiste, ki jih nimajo. Če bi se cene hrane in obutve jutri povečale za 20 odstotkov, verjetno ne boste pričakovali, da bodo ljudje nehali jesti ali začeli okrog hoditi bosi. Torej je povrpaševanje po hrani in obutvi cenovno togo (neelastično). Na drugi strani pa, če bolezen norih krav zviša cene britanske govedine, se lahko ljudje za pokrivanje svojih potreb po mesu preusmerijo na govedino iz drugih držav, jagnjetino ali perutnino. Zato lahko rečemo, da povpraševanje po britanski govedini kaže visoko cenovno prožnost.
Tisti čas, ki ga imajo na voljo ljudje za odziv na spremembo cene, igra pomembno vlogo. Dober primer je prav bencin. Denimo, da danes vozite z enega konca države na drugega, ko cena bencina nenadoma poraste. Ali je verjetno, da boste prodali avto in končali vaše počitnice? Najbrž ne. Torej utegne biti kratkoročno povpraševanje po bencinu zelo togo (neelastično).
Dolgoročno pa lahko svoje obnašanje prilagodite višji ceni bencina. Kupite lahko manjši in varčnejši avto, se vozite s kolesom ali vlakom, se preselite v bližino delovnega mesta ali se z drugimi dogovorite za skupno vožnjo. Za številne dobrine sposobnost prilagajanja vzorcev potrošnje pomeni, da so prožnosti (elastičnosti) povpraševanja dolgoročno višje kot kratkoročno. Ekonomski dejavniki določajo velikostni red cenovnih prožnosti (elastičnosti) za posamezne dobrine: prožnosti so običajno višje za luksuzne dobrine, ko so na voljo nadomestki (substituti) in ko imajo potrošniki več časa, da prilagodijo svoje obnašanje.
In kje lahko zakone prožnosti uporabimo v praksi, se sprašujete? Ena od pomembnih možnih uporab prožnosti je, da nam pomaga razčistiti, ali bo rast povečala ali zmanjšala prihodek. To je osrednje vprašanje za številna podjetja, vse od letalskih prevoznikov do restavracij in revij, ki se morajo odločiti, ali je vredno povečati cene in ali bodo višje cene nadomestile nižje dohodke zaradi nižjega povpraševanja. Če torej poznamo cenovno prožnost povpraševanja vemo, ka se bo zgodilo s celotnim prihodkom, ko se spremeni cena:
- Ko je povpraševanje cenovno togo, znižanje cene zmanjša celotni prihodek.
- Ko je povpraševanje cenovno prožno, znižanje cene poveča celotni prihodek.
- V mejnem primeru enotno prožnega povpraševanja znižanje cene ne vodi v spremembo celotnega prihodka.
Naprimer poslovni potniki imajo togo povpraševanje po poletih, torej povečanje cen poslovnega razreda običajno poveča prihodek. Nasprotno pa imajo počitniški potniki mnogo bolj prožno povpraševanje po poletih, ker imajo večjo izbiro, kje in kdaj potujejo. Zaradi tega povečanje cen letalskih vozovnic potnikov na počitnicah običajno zmanjša prihodek.
Prožnosti lahko uporabimo, da ponazorimo enega najbolj slavnih paradoksov v ekonomiji: paradoks bogate letine. Predstavljajte si, da je v določenem obdobju narava prijazna do kmetijstva. Hladna zima pobije škodljivce, pomladi lahko zgodaj posejejo in ni pomladne zmrzali, dež zaliva rastoče poganjke in sončni oktober prinese rekordno letino na trg. Vendar kmete čaka veliko presenečenje; dobro vreme in bogata letina sta znižala njihove in tudi prihodke drugih kmetov.
Kako je to mogoče? Odgovor leži v prožnosti povpraševanja po hrani. Povpraševanje po osnovnih živilskih izdelkih, kot sta pšenica in koruza, je običajno togo. Za te potrebščine se v odgovor na spremembo cene potrošnja spremeni le malo. Toda to pomeni, da kmetje v celoti prejmejo manj celotnega prihodka, ko je letina dobra, kot pa takrat, kadar je slaba. Povečanje ponudbe, ki izhaja iz bogate letine, običajno zniža cene. Toda nižje cene ne povečajo količine povpraševanja kaj dosti. To pomeni, da nizka prožnost prehrambenih izdelkov povzroči, da je bogata letina običajno povezana z nizkim prihodkom.
Cenovna prožnost (elastičnost) ponudbe
Seveda potrošnja ni edina stvar, ki se spremeni, ko cena poskoči ali se zniža. Tudi podjetja se odzivajo na spremembe cene pri odločitvah o tem, koliko naj proizvedejo. Ekonomisti opredeljujejo cenovno prožnost ponudbe kot odzivnost ponujene količine dobrine na njeno tržno ceno.
Bolj natančno, cenovna prožnost (elastičnost) ponudbe je odstotna sprememba ponujene količine, deljena z odstotno spremembo cene.
Opredelitve cenovnih prožnosti ponudbe so natančno enake tistim za cenovno prožnost povpraševanja. Edina razlika je, da je odziv ponujene količine na ceno pozitiven, medtem ko je pri povpraševanju negativen.
Kateri dejavniki določajo prožnost ponudbe? Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na prožnost ponudbe, je težavnost oziroma enostavnost, s katero je mogoče povečati proizvodnjo v panogi. Če je mogočće z lahkoto poiskati vse inpute pri danih tržnih cenah, kot je to v tekstilni industriji, potem je mogoče pri majhnem poratstu cene output močno povečati. To bi kazalo, da je prožnost ponudbe relativno velika. Na drugi strani pa, če so prozvodne zmogljivosti resno omejene, kot je to na primer pri izkopavanju južnoafriškega zlata, potem bo celo močan porast cene zlata prinesel zgolj majhen odziv proizvodnje južnoafriškega zlata, kar je primer toge ponudbe.
Drugi pomembni dejavnik prožnosti ponudbe je časovno obdobje. Sprememba cene ima običajno močnejši vpliv, če imajo proizvajalci več časa, da se nanjo odzovejo. V kratkem obdobju po povečanju cene podjetja morda ne bodo mogla povečati svojih inputov dela, materialov in kapitala, zato utegne biti ponudba zelo cenovno toga. Toda v daljšem časovnem obdobju bodo lahko podjetja najela več dela, postavila nove tovarne in razširila zmogljivosti, tako bo ponudba postala bolj prožna.
Proučevanje teh ekonomskih orodij nam torej pomaga razumeti številne temeljne ekonomske trende in vprašanja ekonomske politike. V enem od nasledjih prispevkov bomo tako pogledali vpliv davkov na gospodarstvo na primeru sedaj tako aktualne trošarine na bencin in analizirali posledice različnih ukrepov vladnega posredovanja na trgih.
Vir: Ekonomija, Samuelson in Nordhaus