Ponudba, povpraševanje in njuno ravnotežje

Današnji sestavek govori o ponudbi, povpraševanju ter ravnotežju med njima. Poglejmo najprej lastnosti trgov. Trgi so podobni vremenu. Nenehno se spreminjajo, so dinamični in nepredvidljivi, zapleteni in očarljivi. Obdobjem vznemirjanj sledijo obdobja zatišja. Podobno kot pri vremenu tudi študij trgov razkrije pod navidezno naključnimi dogodki določene sile in vzorce.
Nepogrešljivemu orodju za razumevanje gibanja cen in outputov na posameznih trgih pravimo analiza ponudbe in povpraševanja.

Vzemimo za primer vedno aktualne cene bencinskih derivatov. po bencinu in drugih naftnih proizvodih je po drugi svetovni vojni močno naraslo, saj so bili avtomobili čedalje lažje dostopni in ljudje so jih vse več in več kupovali. V sedemdesetih so omejitve ponudbe, vojne med proizvajalci in revolucije zmanjšale proizvodnjo s posledičnimi skoki cen po letih 1973 in 1979. Potem je realna cena bencina kot posledica programov varčevanja z energijo in manjših, bolj varčnih avtomobilov močno padla z 2,5 dolarja na galono leta 1980 na okoli 1,4 dolarja za galono leta 1996. V zadnjem času pa smo zopet priča nihanj cen naftnih derivatov na svetovnih trgih. Le da se to dogaja precej hitreje in tudi posledice so bolj očitne.

In kaj se skriva za temi dramatičnimi premiki? Ekonomija ima zelo močno orodje za razlago teh in številnih drugih sprememb v ekonomskem okolju. Pravimo mu teorija ponudbe in povpraševanja. Ta teorija kaže, kako potročnikove reference določajo njegovo povpraševanje po dobrinah, medtem kos o podjetniški stroški osnova ponudbe dobrin. Skoki bencina so se pojavili, ker se je povečalo povpraševanje po bencinu ali ker se je zmanjšala nafte. Isto velja tudi za vse druge trge; od računalnikov do diamantov in zemlje; spremembe ponudbe in povpraševanja povzročajo spremembe outputov in cen. Če dobro razumete kako delujeta in povpraševanje, ste že napravili velik korak k razumevanju tržnega gospodarstva.

Povpraševanje

Tako zdrava pamet, kot skrbno znanstveno opazovanje kažeta, da je količina izdelka, ki jo ljudje kupijo, odvisna od njegove cene. Višja ko je cena izdelka pri nespremenjenih ostalih pogojih, manj enot so kupci pripravljeni kupiti. In obratno, nižja ko je tržna cena, več enot izdelka bodo kupili.

Torej, med tržno ceno dobrine in količino povpraševanja po tem izdelku obstaja določeno razmerje, pri nespremenjenih ostalih pogojih. To razmerje med ceno in kupljeno količino imenujemo povpraševanje, razpredelnica povpraševanja ali krivulja povpraševanja.

In zakaj količina povpraševanja pade, ko cena raste se bo kdo vprašal. Razloga za to sta dva. Prvi je učinek nadomestitve (sli substitucije). Ko se cena določene dobrine poveča, jo bomo nadomestili z drugo, podobno dobrino (npr. ko zraste cena govedine, bodo ljudje kupovali več poščancev). Drugi razlog pa je učinek dohodka. Ta pomeni, da zaradi povečanja cen postanemo nekoliko revnejši, kot smo bili pred tem. Če se cena bencina podvoji, bomo sevveda omejili svojo potrošnjo bencina in drugih dobrin.

Zakon padajočega povpraševanja torej pravi; ko cena izdelka poraste (pri nepremenjenih ostalih pogojih), kupci kupijo manj te dobrine in obratno, ko cena pade, poraste povpraševanje po tej dobrini.

Ponudba

Sedaj pa usmerimo pozornost k ponudbi. Ponudbena stran trga tipično vključuje pogoje, pod katerimi podjetja proizvajajo in prodajajo svoje izdelke. Ponudba paradižnika nam pove njegovo količino, ki jo bomo prodali pri vsaki dani ceni. Bolj natančno, ponudba povezuje ponujeno količino dobrine z njeno tržno ceno, pri konstantnih drugih elementih. Ko govorimo o ponudbi, drugi elementi, ki jih spreminjamo, vključujejo proizvodne stroške, cene povezanih dobrin in vladne ukrepe.

Ponudba (razpredelnica ponudbe ali krivulja ponudbe) dobrine kaže razmerje oziroma povezavo med njeno tržno ceno in količino, ki so jo proivajalci pripravljeni proizvesti in prodati pri nespremenjenih drugih elementih.

Kaj se skriva za krivuljo ponudbe? Ko preučujemo sile, ki določajo krivuljo ponudbe, je pomembno razumeti, da proizvajalci ponujajo dobrine zaradi dobička in ne za zabavo ali iz usmiljenja. Npr. proizvajalec žitaric bo proizvedel več koruznih kosmičev, ker to prinaša dobiček, nasprotno pa se bo, ko bo cena padla pod proizvodne stroške, preusmeril v proizvodnjo drugih izdelkov.

Eden od pomembnejših elementov, ki določajo ponudbo, so proizvodni stroški. Ko so proizvodni stroški dobrine v primerjavi s tržno ceno nizki, se proizvajalcem splača ponuditi precej. Ko pa so v primerjavi s tržno ceno visoki, bo podjetje proizvajalo manj, se preusmerilo v proizvodnjo česa drugega ali preprosto prenehalo poslovati.

Proizvodne stroške v glavnem določajo cene inputov in tehnološki napredek. Cene inputov, kot so delo ali stroji, očitno zelo pomembno vplivajo na stroške proizvodnje dane količine outputa. Npr. ko je cena nafte v sedemdesetih močno poskočila, je višja cena energije za proizvajalce povečala proizvodne stroške in znižala ponudbo. Ko je v zadnjih treh desetletjih padla cena računalnikov, so podjetja pri obračunavanju plač in v računovodstvu vse bolj zamenjevala ročne tehnologije z čedalje bolj dostopnimi računalniki.

Enako pomembna determinanta proizvodnih stroškov je tehnološki napredek, ki ga sestavljajo spremembe, ki zmanjšujejo količino inputov, ki jih potrebujemo za izdelavo enake količine outputa. Tak napredek vključuje vse od znanstvenih odkritij do uporabe obstoječe tehnologije ali preproste reorganizacije toka dela.

Toda proizvodni stroški niso edina sestavina, ki oblikuje krivuljo ponudbe. Podjetja so nenehno pozorna na alternativne priložnosti za uporabo svojih proizvodnih sredstev. Tako na ponudbo vplivajo tudi cene povezanih dobrin, še zlasti dobrin, ki lahko enostavno nadomestijo druga drugo kot outputi v proizvodnem procesu.

Tudi vladna politika ima pomemben vpliv na krivuljo ponudbe. Okoljski in zdravstveni razlogi določajo, katere tehnologije lahko uporabljamo. Davki in predpisi o minimalni plači lahko močno povečajo cene inputov. Na lokalnem trgu električne energije vplivajo vladni ukrepi tako na število podjetij, ki lahko konkurirajo, kakor tudi na cene, ki jih zaračunavajo. Vladna trgovinska politika je prav tako pomembna determinanta ponudbe. Npr. ko prostotrgovinski sporazum odpre ameriške trge za mehiške izdelke, ponudba mehiških dobrin poraste.

Končno tudi posebni vplivi določajo krivuljo ponudbe. Vreme ima pomemben vpliv na kmetijstvo in npr. smučarsko industrijo.

Rečemo lahko torej, da se ponudba spremeni, ko se spremeni katerikoli od vplivov razen cene proizvoda. Če govorimo o krivulji ponudbe, pravimo, da se ponudba poveča (ali zmanjša), ko se poveča (ali zmanjša) ponujena količina pri vsaki tržni ceni.

Ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem

V prvem delu sestavka smo razpravljali o ponudbi in povpraševanju ločeno, sedaj pa na kratko poglejmo, kako lahko obe strani trga združimo. Odgovor je, da povpraševanje in ponudba vzajemno delujeta in določita ravnotežno ceno in količino oziroma tržno ravnovesje.

se vzpostavi pri tisti ceni in količini, pri kateri so sile povpraševanja in ponudbe uravnotežene. Pri ravnotežni ceni je količina, ki jo kupci želijo kupiti ravno enaka količini, ki jo prodajalci želijo prodati. Temu pravimo ravnotežje, ker dokler so sile ponudbe in povpraševanja usklajene in uravnotežene, ni razloga za znižanje ali povečanje cene, če ostanejo tudi ostali pogoji nespremenjeni.

Tržno ravnotežje se torej vzpostavi pri tisti ceni, pri kateri je količina povpraševanja enaka ponujeni. Pri tem ravnotežju ni niti težnje k padcu cene niti težnje k njeni rasti. Ravnotežni ceni pravimo tudi cena, ki vzpostavi tržno ravnotežje (ang. market clearing price). To označuje, da so vse ponudbe in naročila izpolnjeni, knjige so uravnotežene ter so tako povpraševalci kot ponudniki zadovoljni.

Vir: Ekonomija, Samuelson in Nordhaus

Sorodni članki: