Eden izmed ključnih problemov gospodarske krize je tudi rastoča nelikvidnost podjetij, ki se odraža v vse številnejših postopkih zaradi insolventnosti (tj. postopkih prisilne poravnave in stečajnih postopkih). Te postopke ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, Uradni list 126/2007 (spremembe in dopolnitve ZFPPIPP-A, Uradni list 40/2009, ZFPPIPP-B, Uradni list 59/2009).
Upnik lahko postane stranka glavnega postopka zaradi insolventnosti samo če v tem postopku pravočasno prijavi svojo terjatev. V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v 1 mesecu, v stečajnem postopku pa v 3 mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. Poudariti gre, da oklic ni več objavljen v uradnem listu, ampak se vsi podatki v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objavljajo na spletnih straneh, in sicer na spletnih straneh AJPES – Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Za upnika je prijava terjatve izredno pomembno dejanje, saj lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale do začetka stečajnega postopka, uveljavlja samo v stečajnem postopku. Če zamudi rok za uveljavitev zahtevka izgubi pravico do stečajnega dolžnika zahtevati pravico do plačila iz razdelitvene mase. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev proti stečajnemu dolžniku preneha, sodišče pa prepozno prijavo terjatve zavrže.
Vsebina prijave terjatve je zakonsko natančno predpisana. Če v prijavi ni opisa dejstev in dokazov, upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.
Avtor prispevka:
Maja Ramšak, odvetnica