Vlada je določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
Institut osebnega stečaja je bil v luči nekaterih odmevnejših primerov konec lanskega leta predmet širše javne in strokovne razprave, v kateri so bile identificirane predvsem možnosti za dodatno nadgradnjo in zamejitev zlorab tega instituta. Ministrstvo za pravosodje je k spremembam pristopilo prioritetno, tudi v luči tega, da se dodatne varovalke pred zlorabami uveljavijo čimprej in veljajo za čim širši krog – konkretno bodo recimo dodatne varovalke pri ovirah za odpust obveznosti prišle v poštev pri vseh postopkih, kjer sodišče še ni sprejelo sklepa o odpustu obveznosti. Iz tega vidika je čimprejšnja obravnava in uveljavitev novele v interesu zamejitve potencialnih zlorab, odlašanje s sprejemom pa temu cilju škodi.
Predlog zakona skozi vrednostno usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, na novo definira namen odpusta obveznosti in opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti (iz prodaje premoženja pred začetkom stečajnega postopka in premoženja (npr. plače), pridobljenega med preizkusnim obdobjem). Predlog zakona določa dve temeljni skupini ovir proti odpustu obveznosti:
(1) v prvo skupino spadajo ovire, ki se nanašajo na:
- pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu;
- položaj, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno in od pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let – so mu bile obveznosti enkrat že odpuščene, po novem pa tudi v primeru, ko mu je bi odpust že zavrnjen ali razveljavljen;
(2) v drugo skupino pa spadajo ovire, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Vseh mogočih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta obveznosti, ni mogoče taksativno našteti. Zato je ta ovira v tretjem odstavku spremenjenega 399. člena najprej opredeljena z generalno klavzulo, in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.
Zaradi lažjega dokazovanja obstoja ovire kot izpodbojne domneve predlog določa najbolj tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki pa glede na veljavno ureditev predstavljajo za dolžnika bistveno strožje pogoje, sočasno pa vestnim in poštenim dolžnikom ne poslabšuje položaja.
Sodišče bo stečajnemu upniku v posebnih primerih (upnik na primer prejema osebne prejemke, nižje od socialnega minimuma ali pa le neznatno višje – ob odsotnosti drugega premoženja) na predlog upravitelja lahko tudi skrajšalo preizkusno obdobje. Če pri takem stečajnem dolžniku ne bo izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke, bo sodišče določilo obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
Na ta način bodo lahko na eni strani sodišča in upravitelji bolj individualizirano in vrednostno presojali ravnanja dolžnikov in njihove premoženjske, družinske in osebne razmere in stanja ter razloge za njihovo insolventnost, na drugi strani pa bo prenovljena ureditev upnikom in upravitelju nudila več možnosti in učinkovitejše varstvo proti morebitnim zlorabam instituta odpusta obveznosti.
Predlog zakona vsebuje tudi naslednje dodatne kavtele, ki bodo zamejile možnost zlorab nižjega poplačila upnikov v osebnih stečajih:
- podaljšuje se rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – do konca preizkusnega obdobja;
- podaljšuje se obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na pet let. Hkrati se razširi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem, daljšem obdobju, tako da poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajema tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje povezanimi fizičnimi osebami stečajnega dolžnika;
- z namenom preprečiti dolžniku skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta in prenavlja institut stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, kjer upniki niso vezani na rok;
- za stečajnega dolžnika se uvaja dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem, katere kršitev predstavlja eno izmed dodatnih ovir za odpust obveznosti.
Predlog zakona bo strožje pogoje za odpust obveznosti apliciral tudi na že odprte postopke, v katerih je sodišče že odločilo o dolžnikovem predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti in je tudi določilo preizkusno dobo. Ker pravni učinki odpusta obveznosti nastanejo šele na podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, takšna rešitev ne bo v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Predlog po novem omogoča vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja tudi za majhne družbe, zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov pa se postopek poenostavljene prisilne poravnave omeji samo na mikro družbe.
Vir: Ministrstvo za pravosodje