Zaostrovanje upokojitvenih pogojev

Medtem ko državo ob pomanjkanju denarja v državni blagajni seveda najbolj skrbi vzdržen pokojninski sistem, se obrtniki trudijo, da bi, kolikor je le mogoče, raztegnili okvir novega pokojninskega zakona. Še najbolj na področju starostne pokojnine in delne upokojitve; čim prej pa mora biti urejen tudi problem Sklada obrtnikov in podjetnikov.

Varna starost za sedanje in prihodnje generacije v tem trenutku skrbi vse. Obrtnike, ki so začeli delati še pred dvajsetim letom, pa tudi tiste mlade, ki ob pomanjkanju ustreznih delovnih mest, pogojev in najbrž tudi motivacije, še pri tridesetih nimajo niti enega leta delovne dobe. Kako zagotoviti enim in drugim – ob tem pa še tistim, ki želijo navkljub upokojitvi delati še naprej – enake možnosti, je za državo velik izziv.

Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je bil v javni obravnavi do konca avgusta. Ob izidu Obrtnika oziroma v začetku septembra, bo najbrž že jasno, v kolikšni meri (če sploh) bo vlada upoštevala predloge socialnih partnerjev. Stališča in predlogi, ki so jih sprejeli člani njenega upravnega odbora, pripravili pa so jih zbornični pravniki Dušan Bavec, Staša Pirkmajer in Vesna Podržaj ter pomočnik generalnega sekretarja OZS za gospodarski sistem in politiko Dušan Krajnik, je OZS posredovala  kabinetu predsednika vlade, ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in ekonomsko-socialnemu svetu.

Predlog novega pokojninskega zakona predvideva dva načina upokojitve, in sicer starostno in predčasno. Pravico do starostne pokojnine bi pridobila zavarovanec in zavarovanka pri starosti 65 let, če bi dopolnila najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tisti, ki so z delom začeli zelo mladi, in med temi je tudi veliko obrtnikov, naj bi imeli blažje pogoje: moški pri starosti 60 let, ki je brez dokupljene delovne dobe dopolnil 43 let pokojninske dobe, in ženska pri starosti 58 let, ki je brez dokupljene dobe dopolnila 41 let pokojninske dobe. Upravni odbor je zadnjega avgusta sprejel sklep, da se bo OZS zavzemala še za leto krajšo pokojninsko dobo od predlagane; 42 let dopolnjene pokojninske dobe za moškega in 40 za žensko je po mnenju obrtnikov več kot dovolj. V predlagana razmerja pri pravici do predčasne pokojnine (moški zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, oziroma 38 let pokojninske dobe za žensko), na seji niso posegali. Žal pa predlagana zakonodaja v okviru predčasne pokojnine ohranja sporne maluse. Že omenjeni strokovnjaki pri OZS opozarjajo na nesprejemljivost takšne ureditve, da se lahko zavarovanec v letu 2010 pri 58 letih starosti upokoji brez odbitkov, če ima 40 let delovne dobe, medtem ko bo v letu 2011 ob starosti 58 let in 6 mesecev ter dopolnjenih 40 letih delovne dobe imel izpolnjene pogoje zgolj za predčasno , zaradi katere bo deležen trajnih malusov v višini 0,3 odstotka za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnjene polne starosti. Nepravično je, da bodo lahko malusi znašali kar 18 odstotkov (po formuli 5 let krat 12 mesecev)!

Obrtniki pa pozdravljajo predlagano spremembo v zakonu, ki je bila državi predstavljena kot ena izmed zahtev slovenske obrti, da naj bi se lahko tudi samostojni podjetnik in družabnik, ki je hkrati poslovodna oseba, delno upokojil. Delno upokojeni posameznik bo tako prejemal tri prejemke: sorazmeren del plače, delno pokojnino in del predčasne pokojnine. Pri tem je OZS mnenja, da je minimum zahtevane vključitve v obvezno zavarovanje v obsegu najmanj 4 ure na dan zastavljen previsoko in predlaga, da se namesto tega raje upošteva fleksibilnejši predlog ministrstva iz leta 2007, ki je kot minimum obveznega zavarovanja določal 2 uri. V tem primeru bi pri delni upokojitvi oseba prejemala 75 odstotkov pokojnine, ob tem pa plačevala 25 odstotkov obveznega zavarovanja za delo, ki ga še opravlja.

V zvezi s predlogom zakona o pokojninskem in invalidske zakonu (ZPIZ-2) se OZS zavzema tudi za čim prejšnje preoblikovanje Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP) v družbo za vzajemno zavarovanje. V zakonu je potrebno natančno opredeliti tudi poslovanje SOP na način, da lahko le-ta do preoblikovanja izvaja različne oblike pokojninskih zavarovanj za obrtnike in podjetnike, izvaja pokojninske načrte in upravlja pokojninske sklade prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Sedanje stanje bistveno vpliva na tekoče poslovanje, ki ni takšno, kot bi lahko bilo. 135 milijonov bi moral SOP dobiti že konec leta 2009, s tem bi lahko pokrili vse obveznosti do svojih članov in omogočili zdravo nadaljevanje sklada, ki je bil nekoč ustanovljen zato, ker obrtniki na noben drug način niso mogli vplačevati za svojo pokojnino.

Nov , ki bo najbrž težko, vendar predvidoma začel veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, bi moral na predlog OZS in vseh drugih delodajalskih organizacij vsebovati še marsikateri (veliko več kot zgolj lepotni) popravek. Med drugim bi moral zagotoviti finančne spodbude pri zaposlitvah starejših delavcev, uvesti večje davčne olajšave za vzpodbujanje vključevanja zavarovancev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (kolektivno in individualno) in poskrbeti, da se bosta sočasno s pokojninsko spreminjali tudi delovna in davčna zakonodaja. Vsekakor pa bi bilo nujno potrebno aktivirati ne samo pristojne na ministrstvu za delo, ampak tudi vse druge vladne službe, da se v največji možni meri prepreči siva ekonomija oziroma delo na črno, saj bi imela pokojninska blagajna s pobranimi prispevki »iz sivega polja« neprimerno manjše primanjkljaje.

O ministru in vroči juhi

O predvideni pokojninski reformi je konec avgusta obširno razpravljal tudi upravni odbor OZS. Mnenja članov so bila sicer različna, vsi pa so se strinjali, da bi bila za obrtnike edini primeren kriterij delovna doba, ne glede na starost. Obrtniki in njihovi zaposleni so praviloma začeli delati prej in zakaj bi morali, ko so npr. že dovolj dolgo plačevali v pokojninsko blagajno, čakati na pravico do polne upokojitve, dokler ne bi dosegli določene starosti – in medtem seveda še naprej delati in plačevati prispevke. Slikovito je dejstvo, da so obrtniki in njihovi zaposleni v poznih letih že utrujeni od dela, ponazoril član upravnega odbora koroški gostinec Drago Delalut: »Prav zanima me, kako bi izgledalo, če bi moja natakarica pri 64 letih ministru za delo postregla krožnik vroče juhe!«.

Vir: Revija Obrtnik, September 2010

Sorodni članki: