E-računovodstvo

Prokura je posebna oblika pooblastila. Ureja jo Zakon o gospodarskih družbah. Prokura je tako povezana s poslovanjem gospodarskih družb in jo na drugih pravnih področjih ne srečujemo. Prokuro lahko podelijo samostojni podjetnik posameznik ter osebne in kapitalske družbe. Prokurist je lahko samo fizična oseba.

Gre za posebno obliko zastopanja in predstavljanja družbe oziroma podjetnika navzven. Sam prokurist nima pooblastil za upravljanje družbe navznoter niti ne v primerjavi z organom družbe. Ta vloga je prepuščena samo direktorju oziroma članom uprave družbe. Obseg pooblastil, ki jih ima prokurist, je določen z zakonom (ZGD-1, 33. člen – 38. člen).

Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Podobno velja tudi za začetek stečajnega postopka oziroma postopka likvidacije družbe. Teoretično je tako možno, da prokurist s podeljenimi pooblastili dejansko deluje kot član uprave.

Poudariti je potrebno, da gre pri takšnih dejanjih za posebna, specialna pooblastila. Torej v tem primeru prokurist ne deluje kot prokurist, ampak kot pooblaščenec v okviru in mejah podeljenih pooblasti.

Pri opravljanju pravnih dejanj, ki sodijo v pravno sposobnost družbe, prokurist deluje brez omejitev. V praksi se prokura podeljuje iz dveh razlogov:

• omogočanja poslovanja s.p. oziroma gospodarske družbe v primeru smrti, daljše odsotnosti ali poslovne nesposobnosti s.p. oziroma direktorja družbe,
• nadzora poslovanja članov uprave s strani lastnikov družbe.

Tako Zakon o gospodarskih družbah določa, da prokura s smrtjo s.p. ne preneha. Namen je, da se omogoči normalno nadaljevanje poslovanja s.p. vse do sklepa o dedovanju ter odločitve dedičev glede nadaljnje usode »podjetja« preminulega s.p. Žal v Republiki Sloveniji s.p. premalo izkoriščajo to možnost.

Prokura se podeli po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi .Tako pri s.p. imetnik s.p. sam odloča o podelitvi in odvzemu prokure. Pri družbi z neomejeno odgovornostjo je za imenovanje potrebno soglasje vseh družbenikov, ki so upravičeni za vodenje poslov. Ureditev, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo velja analogno tudi za komanditno družbo. Podobno velja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo, kjer o imenovanju in razrešitvi odločajo vsi družbeniki.

Prokure ni možno podeliti osebam, ki so že po zakonu zastopniki družbe. Lahko pa se prokura podeli posameznemu družbeniku, če le-ta že po ustanovitvenem aktu nima pristojnosti zastopanja družbe. Kot prokurist se lahko pojavlja tudi tihi družbenik, ki s tem dobi možnost večjega nadzora nad poslovanjem nosilca tihe družbe. Samostojni podjetnik ne more biti prokurist, saj ima že po zakonu dolžnost, da zastopa samega sebe.

• Ni sorodnih člankov.