Davčna osnova za namen dividende kot prikritega izplačila dobička

Logo-DURS-racunovodstvo-VitagoDne 11.05.2011 smo na elektronski naslov prejeli vprašanje, glede določitve davčne osnove za namen dividende kot prikritega izplačila dobička in sicer v primeru ko lastnik družbe, ki je edini družbenik in v sami družbi ni zaposlen in tudi ni direktor družbe, uporablja službeni avto v zasebne namene. V zvezi z navedenim pojasnjujemo sledeče:

Davčna obravnava dohodka v obliki ugodnosti, ki je družbeniku (fizični osebi) zagotovljena na podlagi njegovega lastniškega deleža v družbi, v naravi in sicer v obliki uporabe osebnega vozila družbe za privetne namene, je v odvisnosti od tega ali gre za večinske ali manjšinske lastnike družbe – odvisna od kategorizacije navedenega dohodka. Dohodek se lahko všteva med prikrito , določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (tj. dohodek iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, v nadaljevanju ZDoh-2) ali drugi dohodek iz 10. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru gre za izplačilo dohodka večinskemu lastniku družbe torej se izplačan dohodek šteje za prikrito . Pri prikritem izplačilu dobička se določi na podlagi primerljive tržne, od katere se izračuna in plača po stopnji 20% in se šteje kot dokončni davek.

je opredeljeno v 7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 05/09 in 96/09; v nadaljevanju: ZDDPO-2). Davčna osnova od dohodka iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se določi v skladu z drugim odstavkom 91. člena ZDoh-2 in sicer na podlagi primerljive tržne cene. Pri tem je treba upoštevati četrti odstavek 15. člena ZDoh-2, po katerem se dohodek, prejet v naravi, določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Davčna osnova od dohodka v obliki obravnavanih ugodnosti, ki se zagotovijo družbeniku na podlagi njegovega lastniškega deleža v družbi se v nobenem primeru ne more določiti kot je določeno v drugem odstavku 43. člena ZDoh-2, saj se tovrstni dohodek ne všteva med dohodek iz zaposlitve.

V povezavi z obveznostjo plačevanja davčnega odtegljaja je potrebno pri določanju davčne osnove opozoriti tudi na deveti odstavek 16. člena ZDoh-2, po katerem se lahko dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. V drugem odstavku 16. člena ZDoh-2 je določeno, da so metode za določanje primerljive tržne cene določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Navedene metode, ki se uporabljajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 so določene v petem odstavku 16. člena ZDDPO-2 ter podrobneje razdelane v Pravilniku o transfernih cenah (Uradni list RS, št. 141/06).

Vir:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Davčni urad Kranj
Številka: 092-3327 /2011-2 07011-23
Datum: 19.05.2011

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*