Dne 11.05.2011 smo na elektronski naslov prejeli vprašanje, glede določitve davčne osnove za namen dividende kot prikritega izplačila dobička in sicer v primeru ko lastnik družbe, ki je edini družbenik in v sami družbi ni zaposlen in tudi ni direktor družbe, uporablja službeni avto v zasebne namene. V zvezi z navedenim pojasnjujemo sledeče:
Davčna obravnava dohodka v obliki ugodnosti, ki je družbeniku (fizični osebi) zagotovljena na podlagi njegovega lastniškega deleža v družbi, v naravi in sicer v obliki uporabe osebnega vozila družbe za privetne namene, je v odvisnosti od tega ali gre za večinske ali manjšinske lastnike družbe – odvisna od kategorizacije navedenega dohodka. Dohodek se lahko všteva med prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb (tj. dohodek iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, v nadaljevanju ZDoh-2) ali drugi dohodek iz 10. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. V konkretnem primeru gre za izplačilo dohodka večinskemu lastniku družbe torej se izplačan dohodek šteje za prikrito izplačilo dobička. Pri prikritem izplačilu dobička se davčna osnova določi na podlagi primerljive tržne, od katere se dohodnina izračuna in plača po stopnji 20% in se šteje kot dokončni davek.
Prikrito izplačilo dobička je opredeljeno v 7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 05/09 in 96/09; v nadaljevanju: ZDDPO-2). Davčna osnova od dohodka iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 se določi v skladu z drugim odstavkom 91. člena ZDoh-2 in sicer na podlagi primerljive tržne cene. Pri tem je treba upoštevati četrti odstavek 15. člena ZDoh-2, po katerem se dohodek, prejet v naravi, določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Davčna osnova od dohodka v obliki obravnavanih ugodnosti, ki se zagotovijo družbeniku na podlagi njegovega lastniškega deleža v družbi se v nobenem primeru ne more določiti kot je določeno v drugem odstavku 43. člena ZDoh-2, saj se tovrstni dohodek ne všteva med dohodek iz zaposlitve.
V povezavi z obveznostjo plačevanja davčnega odtegljaja je potrebno pri določanju davčne osnove opozoriti tudi na deveti odstavek 16. člena ZDoh-2, po katerem se lahko dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja. V drugem odstavku 16. člena ZDoh-2 je določeno, da so metode za določanje primerljive tržne cene določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Navedene metode, ki se uporabljajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz 1. točke četrtega odstavka 90. člena ZDoh-2 so določene v petem odstavku 16. člena ZDDPO-2 ter podrobneje razdelane v Pravilniku o transfernih cenah (Uradni list RS, št. 141/06).
Vir:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Davčni urad Kranj
Številka: 092-3327 /2011-2 07011-23
Datum: 19.05.2011