Davčne blagajne bodo obvezne od 2. januarja 2016, če ne boste izkoristili prehodnega obdobja, nekaj pa bo tudi izjem.
Med njimi so denimo kmetje, čebelarji pa podjetniki, ki izdajo malo računov. Za vse bo veljalo tudi dveletno prehodno obdobje, v katerem vam davčnih blagajn ne bo treba imeti, če boste izdajali račune iz vezane knjige in, pozor, če v istem poslovnem prostoru ne boste imeli računalniške blagajne. Ta »privilegij« bodo lahko izkoristila tudi novoustanovljena podjetja, razlagajo na finančnem ministrstvu.
Spomnimo, minuli teden je državni svet izglasoval veto na zakon o davčnem potrjevanju računov, a so ga poslanci 20.7. 2015 znova in torej dokončno potrdili. Zakon prinaša obveznost davčnih blagajn, neposredno povezanih s finančno upravo, za vse, ki poslujejo z gotovino in izdajajo račune, hkrati pa tudi kazni za kupce, ki računov ne bodo hranili do izhoda iz poslovnega prostora (kazen za te bo 40 evrov). Poslanci so zato včeraj na približno enourni seji o davčnih blagajnah znova glasovali in zakon dokončno potrdili.
Za osebno dopolnilno delo in za prodajo pese ne potrebujete davčne blagajne
Na splošno velja: vsi, ki poslujete z gotovino in izdajate račune ter vodite poslovne knjige in evidence, potrebujete davčne blagajne. Kaj to pomeni?
Davčnih blagajn ni treba imeti tistim, ki opravljate osebno dopolnilno delo (ne vodite evidenc, za vas se plačujejo le vrednotnice, izdajati pa morate račune).
Računov pa ne izdajajo kmetje, čebelarji in gozdarji za prodajo osnovnih izdelkov (denimo pese, potreben pa je za prodajo pesinega soka). Torej, davčnih blagajn tudi njim ni treba imeti, razen če prodajajo še kakšne druge izdelke, za katere morajo izdati račun.
Dodajmo, da mora biti izpolnjen še pogoj, da je zavezanec plačan z gotovino. Plačilo z gotovino pomeni plačilo z bankovci in kovanci, pa tudi druga plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun. Med gotovinska plačila se torej štejejo tudi plačila s plačilno ali kreditno kartico.
Elektro in telekomi za vse posle ne potrebujejo davčnih blagajn
Davčnih blagajn ne bodo potrebovali denimo dobavitelji plina, elektrike, interneta – gre namreč za kontinuirane dobave, ki jih je možno izmeriti.
Prav tako ne bo treba imeti davčne blagajne za prodajo vozovnic, kart in žetonov za vlake, avtobuse in žičnice, znamk, kolekov, vrednotnic. Izjema so tudi prodaja prek avtomatov, vplačila za zakonsko urejene igre na srečo, prodaja periodičnega tiska, kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, omrežij GSM in interneta.
Izjema so tudi podjetja s sedežem v tujini, ki v Slovenijo letno dobavijo za več kot 35 tisoč evrov blaga, oziroma če se dobavitelj, tudi če dobave te vrednosti ne presegajo, sam odloči, da je kraj teh dobav Slovenija.
Nič se ne spremeni za PayPal storitve
Za plačila prek PayPal davčne blagajne ne prinašajo sprememb, smo že pisali. »PayPal lahko štejemo za ponudnika spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno. Za plačila računov prek PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) kot za druge izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji, in sicer: če plačilo s katerokoli izmed oblik gotovine ni opravljeno neposredno pri dobavitelju, ampak s posredovanjem izvajalca plačilnih storitev, se plačilo ne šteje kot gotovinsko in ne velja obveznost potrjevanja računov po ZDavPR.« Torej za plačila prek PayPala veljajo enaka pravila, kot za neposredna nakazila na transakcijski račun – v tem primeru davčna blagajna ni potrebna. Ali enako velja tudi za plačevanje s kreditno kartico po spletu? Na ministrstvu za finance odgovarjajo pritrdilno: »Če je plačilo računa izvedeno prek ponudnika plačilnih storitev, računa ni treba potrditi pri Fursu.«
Za glavo se držijo poštarji in zavarovalni zastopniki
Bodo pa morali imeti te blagajne denimo zavarovalni zastopniki, čeprav so zavarovalnice že opozarjale, da je to le nepotreben dodaten strošek, saj veljavne zavarovalne police ni mogoče izdati na črno.
Na Pošti Slovenije bodo izkoristili prehodno obdobje do konca leta 2017, kar pomeni, da bodo poštarji do takrat uporabljali vezane knjige računov, po tem pa bodo morali vse opremiti z davčno blagajno.
Tudi banke ne sodijo med izjeme, davčne blagajne bodo uporabljale za storitve, za katere izdajajo račun, potrjujejo na finančnem ministrstvu. Te storitve sicer niso zelo pogoste. Na primer, če nekdo najame sef pri banki, pri kateri ni komitent, ob tem pa to storitev plača z gotovino ali kartico, banka pa mu izda račun.
Prehodno obdobje velja za vse, tudi za novoustanovljena podjetja
Davčne blagajne bodo obvezne od 2. januarja 2016, razen če se boste odločili izkoristiti prehodno obdobje, ki bo veljalo do konca leta 2017. V tem času boste vsi, tudi novoustanovljena podjetja (tudi če bodo ustanovljena prihodnje leto), račune izdajali prek vezanih knjig. Takšno obliko izdajanja računov boste morali imeti sicer opredeljeno tudi v internih aktih.
Pazite še na druge podrobnosti. Če boste račune izdajali prek vezane knjige – to morate prej potrditi na Fursu-, v istem poslovnem prostoru ne boste smeli imeti elektronske naprave za izdajanje računov, torej računalniške blagajne.
Takšen sistem se sicer ne bo splačal vsem. Si predstavljate, da bi v velikem trgovskem centru vsakemu kupcu izdajali račun na papirju?
Poleg tega boste morali podatke iz vezanih knjig računov elektronsko poslati na Furs vsakih deset dni.
Kaj pa, če ste v planinah in nimate interneta?
Po prehodnem obdobju bodo z vezanimi knjigami računov lahko poslovali zgolj tisti, ki bodo enkrat na leto dokazali, da nimajo internetne povezave, potrdilo pa bodo dobili na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve. Tudi zadnji bodo morali sicer najti elektronsko povezavo na vsakih deset dni in Fursu poročati o vseh izdanih računih. Praktični primer so denimo oskrbniki planinskih koč, kjer načeloma ni internetne povezave. Ti bodo morali v dolino vsakih deset dni in poslati račune na Furs.
Posebnih davčnih blagajn ne potrebujete tisti, ki izdate malo računov
Izjeme so tudi tisti, ki izdajo malo računov. Tem bo Furs omogočal uporabo aplikacije prek eDavkov. Kdo jo bo torej lahko uporabljal? Odločitev je vaša. Če menite, da se bo vsak odločil za to možnost, se motite, saj bo treba v aplikacijo vnesti precej podatkov, torej bo uporabna res le za tiste, ki izdajo nekaj računov na mesec.
Vir: SAOP.si