Neprijava terjatev v postopku prisilne poravnave in popravek zneska obračunanega DDV

Logo-DURS-racunovodstvo-VitagoVprašanje – opis problema

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju: zavezanec), je v letu 2008 kupcu dobavil blago in izdal račun v višini 6.000,00 € (z vključenim DDV po stopnji 20%). Zavezanec v letu 2010 še vedno ni prejel plačila za opravljeno dobavo blaga, hkrati pa je izvedel, da je bil uspešno zaključen postopek prisilne poravnave kupca, pri čemer zavezanec ni priglasil svojih terjatev.

Zavezanec sprašuje, ali (in kdaj) lahko uveljavi pravico …

Preberi do konca - Neprijava terjatev v postopku prisilne poravnave in popravek zneska obračunanega DDV

Kako prijavimo terjatev v prisilni poravnavi

Po Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS 67/93, 74/94 in 8/96) prijavijo upniki terjatve v roku 30 dni po dnevu, ko je bil oklic o začetku postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Prijavijo terjatve, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave.

Prijavo terjatve lahko naredi podjetnik sam, pomembno je, da upošteva vse elemente, ki jih mora obsegati prijava. To pa so:

  1. Navesti mora naziv podjetja in sedež podjetja – upnika;
  2. Navesti mora
Preberi do konca - Kako prijavimo terjatev v prisilni poravnavi

Prisilna poravnava

Prisilna poravnava je z zakonom urejen postopek sanacije dolžnika v finančnih težavah, ki se ga lahko predlaga pred ali med stečajnim postopkom. V primerjalnem pravu se uporablja tudi izraz reorganizacija, saj sodobni postopki te vrste izhajajo iz pravil ameriškega postopka “reorganisation”.

Navadno prisilno poravnavo predlaga dolžnik sam, ker meni, da bo z zmanjšanjem svojih obveznosti v bodoče posloval pozitivno. Upniki za potrditev prisilne poravnave glasujejo zato, ker menijo, da bodo na ta način še vedno poplačani …

Preberi do konca - Prisilna poravnava

Financiranje poslovanja II.

ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU PODJETIJ

Podjetja so vsakodnevno izpostavljena tveganjem, v skrajnosti lahko zaidejo kot celota v težave ter postanejo neuspešna in plačilno nesposobna (znak finančnega propadanja podjetja). Ekonomsko začnejo propadati, ko začno presegati prihodke, ko je rentabilnost nižja od stopnje finančnih prihodkov.

Na vodstvo podjetja vplivajo lastniki kapitala pri odločanju o delitvi dobička za dividende. Če bo podjetje večino dobička razdelilo v dividende, se bo moralo financirati s posojili. V sedanjih razmerah so obrestne mere razmeroma nizke, vendar …

Preberi do konca - Financiranje poslovanja II.

Dober partner, dober posel

25.03.2010 0

rokovanjeNelikvidnost in insolventnost vse bolj grozi mnogim, še do včeraj solidnim podjetjem. Povečuje plačilno nedisciplino, ki je že vrsto let globoko vraščena v naš sistem, ugotavljajo predstavnice gospodarske zbornice. Skoraj ni več pogovora v družbah, kjer se zbirajo gospodarstveniki, ki ne bi tekel o likvidnosti, insolventnosti, dragih bančnih posojilih; v resnici še dosti več, kakor pred dobrim letom, ko je gospodarsko-finančna kriza prestopila tudi slovensko državno mejo.

Koliko je torej podjetij, ki so na meji plačilne zmogljivosti, koliko jih …

Preberi do konca - Dober partner, dober posel

Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika

Odvetnica-Maja-RamsakIzpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je eden pomembnejših pravnih institutov, katerega namen je zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh upnikov stečajnega dolžnika. Razlog za začetek stečaja nad posameznim dolžnikom praviloma obstaja že določeno obdobje pred začetkom stečaja, zato tudi za pravna razmerja, v katera je stečajni dolžnik vstopil pred začetkom stečajnega postopka, velja poseben pravni režim. Izpodbojni so namreč vsi pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju dvanajstih mesecev pred uvedbo stečajnega …

Preberi do konca - Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
1 2 3