Neprijava terjatev v postopku prisilne poravnave in popravek zneska obračunanega DDV

Logo-DURS-racunovodstvo-VitagoVprašanje – opis problema

Davčni zavezanec, identificiran za namene in s sedežem v Sloveniji (v nadaljevanju: zavezanec), je v letu 2008 kupcu dobavil blago in izdal račun v višini 6.000,00 € (z vključenim po stopnji 20%). Zavezanec v letu 2010 še vedno ni prejel plačila za opravljeno dobavo blaga, hkrati pa je izvedel, da je bil uspešno zaključen postopek prisilne poravnave kupca, pri čemer zavezanec ni priglasil svojih terjatev.

Zavezanec sprašuje, ali (in kdaj) lahko uveljavi pravico do popravka obračunanega zneska DDV, če v predpisanem roku ni prijavil terjatev v postopek prisilne poravnave?

Druge okoliščine:

  • zavezanec ne uporablja posebne ureditve po plačani realizaciji,
  • poplačilo po uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave je 30%.

Mnenje

Zavezanec, ki svojih terjatev ni prijavil v postopek prisilne poravnave, ne izgubi pravice do poplačila pod pogoji sklenjene prisilne poravnave. Davčno osnovo in znesek DDV lahko popravi (zmanjša), če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Popravek zneska obračunanega DDV lahko zavezanec opravi v davčnem obdobju, v katerem je bil pravnomočen sklep sodišča objavljen[1], lahko pa tudi v kasnejših davčnih obdobjih.

Obrazložitev

je eden izmed postopkov zaradi insolventnosti, ki se vodi z namenom, da se dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči , na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Postopek je urejen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehajnju (v nadaljevanju: ), ki se je začel uporabljati s 1. oktobrom 2008.

59. člen ZFPPIPP določa rok, v katerem morajo upniki v postopku prisilne poravnave prijaviti svoje terjatve.

59. člen ZFPPIPP
(rok za prijavo terjatve)

(1) V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka.
[…]

Upnike insolventnega dolžnika se v oklicu o začetku postopka prisilne poravnave pozove, da z obrazloženo vlogo in dokazili v roku enega meseca po objavi oklica prijavijo svoje terjatve. Upnik, ki svoje terjatve ni prijavil v postopek prisilne poravnave, ne izgubi pravice do poplačila pod pogoji sklenjene prisilne poravnave, sankcija neprijave v tem postopku je le izguba glasovalne pravice, s tem pa (ne)možnost sodelovanja v postopku prisilne poravnave.

Potrjena prisilna poravnava ima pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka, kot to določa 212. člen ZFPPIPP.

212. člen ZFPPIPP
(terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava)

(1) Potrjena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku prisilne poravnave, če ni v drugem ali tretjem odstavku tega člena ali v 213. členu tega zakona drugače določeno.
[…]

Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) v tretjem odstavku 39. člena določa, da lahko davčni zavezanec ustrezno popravi davčno osnovo in pripadajoči znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. V kolikor je davčni zavezanec že uveljavil naknadni popravek davčne osnove in izvršil znižanje obračunanega DDV, naknadno pa pride do delnega ali celotnega poplačila že izvršenega popravka, mora od prejetega zneska obračunati DDV. Navedeno pomeni, da nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema (po)plačila.

39. člen ZDDV-1
(druge določbe)

[…]
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča
o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.
[…]

Določba 39. člena ZDDV-1 ureja način popravka zneska obračunanega DDV, ki nima neposredno določenega obdobja, v katerem je potrebno popraviti znesek DDV. Pravilnik o izvajanju ZDDV tudi ne vsebuje dodatnih določb/pojasnil, ki bi jih moral zavezanec opraviti pri popravku (zmanjšanju) zneska obračunanega DDV na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave. Iz navedenega torej izhaja, da lahko zavezanec kadarkoli po pravnomočnem sklepu sodišča o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave, popravi obračunani znesek DDV.

V navedenem primeru lahko zavezanec  zmanjša znesek obračunanega DDV v višini 700,00 evrov (70% od 1.000,00).

Vir: Pojasnilo DURS, Številka: 45/DH/2010, Datum: 15.09.2010

Sorodni članki: