Kako plačati davek od dobička ali davek od dohodka doseženega z opravljanjem dejavnosti, če znesek presega plačilno zmožnost?
Poslovanje podjetij v današnjem hitrem poslovnem svetu velikokrat naleti na nepremostljive ovire. Hitra gospodarska rast posameznega tržnega segmenta, ki mu sledi konkurenca in s tem zniža tržni delež ali pa morda kakšna druga ovira, kot je na primer recesija, na katero naleti podjetje pri svojem poslovanju, prinesejo v enem letu visok dobiček in posledično velik davek od dobička in nato problem z nelikvidnostjo in padcem tržnega deleža in nezmožnost plačila izkazanega davka.
V trenutni gospodarski situaciji se je v praksi pokazalo, da poslovni subjekti čedalje težje izpolnjujejo svoje davčne obveznosti. Davčna uprava RS zato želi opozoriti vse davčne zavezance na njihove pravice po Zakonu o davčnem postopku ZdavP-2, ki govori o možnosti odloženega plačevanja davčnih obveznosti, kakor tudi odlog plačila, delni odpis in odpis davčnih obveznosti.
Odpis, delni odpis in obročno plačevanje davka ter neizterljivost davka
Za poslovne subjekte velja, da se jim v skladu s 102. členom ZDavP-2 lahko dovoli odlog plačila davka za dve leti oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi plačilne nezmožnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način ugotavljanja hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku, v členih 40. do 43. Ne more se odložiti oziroma dovoliti obročnega plačila, če gre za akontacije davka (npr. akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, akontacija dohodnine od plač zaposlenim) ali davčni odtegljaj (npr. prispevki za starševsko varstvo, ki gredo v breme delodajalcev). Prav tako davčna uprava ni pristojna za odločanje o odlogu oz. obročnem plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje, ampak je to Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Zakon omogoča še posebno vrsto odloga plačila davka po 103. členu ZDavP-2, tudi če davčni zavezanec ne izkaže nevarnosti hujše gospodarske škode, in sicer tako, da davčni zavezanec predloži instrument zavarovanja ali omogoči davčni službi vknjižbo zastavne pravice. Odlog oz. obročno plačilo se lahko dovoli za 12 mesecev oz. v 12. mesečnih obrokih. Ne more se dovoliti odlog oz. obročno plačilo po tem členu, če gre za akontacije davkov in davčni odtegljaj, ter tudi, če gre za DDV obračunan v davčnem obračunu.
Za čas odloga oz. obročnega plačila se obračunajo obresti EURIBOR, ki trenutno znašajo okoli 1,6% letno.
Znižanje akontacij
So pa še na druge možnosti, ki jih imajo pravne osebe za lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti poleg naštetih, in sicer predvsem možnost znižanja akontacij davka od dobička pravnih oseb v skladu z osmim odstavkom 371. člena ZDavP-2. Spremembo višine akontacije lahko zahteva zavezanec, katerega davčna osnova za tekoče davčno obdobje se razlikuje od davčne osnove za predhodno davčno obdobje. Vlogi je potrebno priložiti davčni obračun za tekoče obdobje pred vložitvijo vloge, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo ocene davčne osnove. Zahtevo je potrebno vložiti najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije.
Podobna ureditev velja tudi za samostojne podjetnike, in sicer po določbi 299. člena ZDavP-2, za znižanje predhodne akontacije med davčnim letom. Tudi ti zavezanci lahko vložijo zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije, priložiti pa morajo davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za tekoče davčno leto pred vložitvijo zahteve, oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.
Vir: DURS