Kako pravilno določimo dobo koristnosti osnovnih sredstev

opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega sredstva je odvisna od:

  • pričakovanega fizičnega izrabljanja;
  • pričakovanega tehničnega staranja;
  • pričakovanega gospodarskega staranja ter
  • pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe.

Kot doba koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.

Pri pomembnejših postavkah opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih je potrebno dobo koristnosti pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti dolgoročnega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve, je treba dobo amortiziranja ustrezno spremeniti.

Če se obvladovanje prihodnjih gospodarskih koristi iz neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti doseže s pravico, dano za določeno obdobje, doba koristnosti takšnega sredstva ne more presegati dobe pravne pravice, razen :

  • če je pravno pravico mogoče obnoviti in
  • če je obnovitev res gotova.

Pravilna določitev dobe koristnosti je ključnega pomena za kasnejši obračun amortizacije.

Knjigovodska vrednost osnovnega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziranje se začne, ko je sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Amortizirljivi znesek sredstva s končno dobo koristnosti se premišljeno razporedi v najbolje ocenjeni dobi njegove koristnosti. Osnovno sredstvo s končno dobo koristnosti se amortizira v dobi koristnosti.

Na podlagi smernic za obračunavanje se stroški amortizacije za poslovno leto prevrednotijo, če so prvotne predpostavke o dobi koristnosti posameznega amortizirljivega sredstva zaradi spremembe okoliščin neprimerne. Skrajšanje prvotno predvidene dobe koristnosti poveča, podaljšanje prvotno predvidene dobe koristnosti pa zmanjša že obračunane stroške amortizacije v obravnavanem poslovnem letu, kar zmanjša oziroma poveča tudi knjigovodsko vrednost amortizirljivih sredstev. Prevrednotenje stroškov amortizacije vpliva na stroške, in ne neposredno na odhodke.

Razen nekaterih zemljišč, kot so kamnolomi in odlagališča odpadkov, imajo zemljišča neomejeno dobo koristnosti, zato se ne amortizirajo.

Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve.

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj