Komisija za preprečevanje korupcije je pričela s projektom Transparentnost za boljši vpogled v delovanje javnega sektorja. V prvi fazi tako komisija v okviru tega projekta na spletu omogoča dostop do finančnih odhodkov sektorja države prek aplikacije Supervizor, drugi del projekta Transparentnost pa v tem trenutku predstavlja možnost vpogleda v tedensko osvežene podatke o številu poročanih lobističnih stikov pri posameznih lobistih.
Supervizor prek spletnega iskalnika omogoča vpogled v poslovanje subjektov javnega sektorja – posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov (organov zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, neodvisnih in samostojnih državnih organov, lokalnih skupnosti in njihovih ožjih delov s pravno subjektiviteto, javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij ipd.) v obdobju od 1. januarja 2003 in bo mesečno posodobljen. Aplikacija prikazuje pogodbene stranke, največje prejemnike sredstev, povezane pravne osebe, datum in znesek transakcij ter namen nakazila, omogoča pa tudi različne grafične prikaze, izpise za časovno določena obdobja in drugo.
Javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim, ki jo prinaša aplikacija, v delu, ko gre za blago in storitve (letno v povprečju okoli 4,7 milijarda evrov javnih, torej davkoplačevalskih sredstev) – na ta način povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah in projektih ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem v postopkih javnega naročanja.
Projekt Transparentnost komisija pričenja s tremi storitvami, ki jih bomo v prihodnosti nadgrajevali z novimi vsebinami.
SUPERVIZOR
Spletna aplikacija za spremljanje izdatkov javnih institucij
LOBISTIČNI STIKI
Seznam poročanih lobističnih stikov
PREMOŽENJSKO STANJE FUNKCIONARJEV KOMISIJE
V prihajajočih mesecih bo komisija projekt Transparentnost nadgrajevala z novimi Supervizorju podobnimi aplikacijami, na primer na področju večje transparentnosti upravljanja podjetij v državni lasti, lobiranja, omejitev poslovanja, nasprotja interesov, javnega naročanja in podobno. Na ta način komisija nadaljuje z uresničevanjem temeljnega namena svojega poslanstva, kot ji ga določa zakon: krepitev delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, odpravljanje korupcijskih tveganj ter nasprotja interesov.
Vir: KPK