Kako, razen s plačo, je še možno plačati fizičnim osebam?

Dohodki iz zaposlitve ne prihajajo le iz delovnega razmerja, ampak tudi vsakega odvisnega pogodbenega razmerja, denimo po podjemni pogodbi, avtorski pogodbi. vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

Razlikovanje med posameznimi oblikami dela in oblikami izplačila je pomembno z vidika in obračuna prispevkov za socialno varnost. Prav tako je obračun prispevkov za socialno varnost odvisen od statusa prejemnika dohodka; upokojenec, zaposleni, nezaposleni in podobno.

Z vsebinskega vidika lahko dohodke fizičnih oseb v grobem razdelimo v dve veliki skupini, na aktivne in pasivne dohodke. Prvi so obdavčeni kot dohodki iz zaposlitve, drugi pa so dohodki iz prenosa premoženjskih pravic. Delo se lahko opravlja ob upoštevanju različnih pravnih podlag, pri tem pa je treba izhajati iz dejanske narave dela.

Delo se lahko opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodb civilnega prava, začasnega in občasnega dela upokojencev, študentskega dela. mora imeti vse elemente delovnega razmerja, medtem ko delo na podlagi civilnih pogodb ne sme imeti elementov delovnega razmerja, razen če tako določa zakon.

Davčna zakonodaja () med dohodke iz zaposlitve uvršča dohodke iz delovnega razmerja in dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, medtem ko zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za obračun prispevkov za socialno varnost razume kot pravno razmerje, ki nastane na podlagi pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je v praksi lahko osnova za izračun prispevkov drugačna od davčne osnove pri plačilu za opravljeno delo.

Različne vrste dohodkov iz zaposlitve

Dohodki iz zaposlitve ne prihajajo le iz delovnega razmerja, ampak tudi vsakega odvisnega pogodbenega razmerja, denimo , . Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki sta povezana z zaposlitvijo.

Osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, denimo avtorske ali podjemne pogodbe in podobno, nastopajo od 1. januarja 2014 v dveh različnih položajih z vidika prispevkov za socialno varnost (zavarovane po 20. ali 18. členu Zpiz-2), saj Zpiz-2 tovrstno delo opredeljuje kot delo na podlagi drugih pogodb in ne v okviru pogodbe o zaposlitvi. Osnova za prispevke je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek. Delavec, ki opravlja delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, mora izplačevalcu sporočiti podatke, na podlagi katerih se ugotovi izpolnjevanje pogojev za .

Različna socialna zavarovanja

Pomembna je tudi opredelitev dohodka z davčnega vidika in Zpiz-2 glede obravnave povračil stroškov v zvezi z opravljanjem dela.

Pri sklepanju pogodb civilnega prava mora delodajalec pred začetkom opravljanja dela s posameznikom skleniti pisno pogodbo ter ga prijaviti v obvezna socialna zavarovanja. Zavezanec za prijavo in plačilo je delodajalec.

Za poškodbe pri delu in poklicno bolezen morajo biti zavarovane osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pogodbenega razmerja, obvezna je prijava z obrazcem M12 prek portala e-Vem.

Pri izplačilu dohodkov fizičnim osebam je davčna osnova odvisna od tega, ali dohodek izplača glavni ali drugi delodajalec.

Dohodki zaposlenih

Nekateri dohodki fizičnih oseb (zaposlenih) so odvisni tudi od poslovne uspešnosti izplačevalca dohodka. Za te je treba določiti kriterije in merila za izplačilo dela plače za poslovno uspešnost, kamor sodijo tudi kriteriji v zvezi s poslovnimi rezultati izplačevalca.

V praksi se nekateri dohodki fizičnih oseb (denimo ) izplačajo za več mesecev in so obdavčeni s povprečno dohodninsko stopnjo, pri tem pa je dohodninska stopnja odvisna tudi od izplačevalca dohodka, ali je ta glavni ali drugi.

Pri izplačilih enkratnih dohodkov fizičnim osebam, denimo odpravnine, je treba upoštevati tiste določbe zakona ali kolektivne pogodbe, ki so za delavca ugodnejše.

Med dohodke iz delovnega razmerja (zaposlitve) sodijo tudi bonitete, ki pomenijo dohodek, dan v naravi, in ne v denarju, ter porabljen za zasebno potrošnjo fizične osebe. V praksi se pojem bonitete lahko napačno enači s pojmom daril, ki jih davčna zakonodaja uvršča med druge dohodke in ne med dohodke iz zaposlitve. Zato se tudi z vidika obdavčitve darila obravnavajo drugače, pomembna sta predvsem vrednost darila ter razmerje med izplačevalcem in prejemnikom darila.

Pri povračilih stroškov v zvezi z delom morajo delodajalci zadostiti zakonu o delovnih razmerjih, kolektivnim pogodbam ter davčni uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkih, ki se ne vštevajo v davč­no osnovo.

Vir: Finance, 18. 1. 2017, www.finance.si, Avtor: Urška Trobej

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*