Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja. Praviloma je neopredmeteno dolgoročno sredstvo. Neopredmetena sredstva, katerih posamične vrednosti ne presegajo 5oo EUR, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem jih podjetje pridobi.
Neopredmetena osnovna sredstva so le tista neopredmetena dolgoročna sredstva, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti in niso zgolj postavke dolgoročnih časovnih razmejitev (patenti, licence, blagovne znamke in podobno).
Za pripoznanje posameznega sredstva kot neopredmetenega sredstva morata biti izpolnjena dva pogoja in za nekatere skupine neopredmetenih sredstev tudi predpisana sodila.
Po SRS2 so neopredmetena sredstva:
- naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge pravice (premoženjske pravice),
- dolgoročno odloženi stroški razvijanja,
- usredstveni stroški naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva in
- naložbe v dobro ime prevzetega podjetja.
V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo, če se lahko dokažejo:
- izvedljivost strokovnega dokončanja projekta tako da bo na voljo za uporabo ali prodajo,
- namen dokončati projekt in ga uporabljati ali prodati,
- zmožnost uporabljati ali odtujiti projekt,
- verjetnost gospodarskih koristi projekta, med drugim obstoj trga zanj ali za njegove učinke ali – če se bo uporabljal v podjetju – njegova koristnost,
- razpoložljivost tehničnih, finančnih in drugih dejavnikov za dokončanje razvijanja in za uporabo ali prodajo projekta ter
- sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu med njegovim razvijanjem.
V podjetju nastali stroški raziskovanja, ustvarjene blagovne znamke, kolofoni, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in vsebinsko podobne postavke ter v podjetju ustvarjeno dobro ime se ne pripoznavajo kot neopredmetena sredstva.