Ustanavljate svoje podjetje? Razlike med d.o.o. in s.p.

Načrtujete ali ustanavljate podjetje?

Imate odlično poslovno idejo, še boljši poslovni načrt, a omahujete med dvema pravnoorganizacijskima oblikama podjetij  – samostojnim podjetnikom posameznikom (s.p.) in družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Odločitev je težka in enostavnega recepta ali kakšnega splošnega odgovora ni, saj ima vsaka od omenjenih oblik svoje prednosti in slabosti.

Glavna prednost ustanovitve s.p. je ta, da ne potrebujete ustanovnega kapitala. Dovolj je le, da se oglasite na točki e-Vem, kjer uredite vso dokumentacijo in ustanovite svoj s.p. Drugače je pri d.o.o., kjer je ustanovitev malce bolj zapletena in, kar je z vidika podjetnika morda najpomembnejše, zahteva vplačilo ustanovnega kapitala v višini 7.500 €, ki ga lahko zagotovite tudi v obliki stvarnih vložkov. Glede poslovanja sta obliki enakovredni, obe izdajata račune za prihodke in pridobivata račune za odhodke. Razlika nastane pri obdavčenem dobičku. Pri gospodarskih družbah, kamor spada d.o.o., je najvišja možna stopnja obdavčitve dobička v letu 2009 bila 22%. Samostojni posameznik pa je obdavčen glede na višino dobička, ki ga ustvari – po dohodninski lestvici. Naslednja razlika prihaja pri izplačevanju plače – ta pri samostojnem podjetniku ni priznana kot strošek. V primeru družb pa se med stroške vključujejo vsi stroški, tudi plače direktorjev, katerih mesta običajno zasedajo družbeniki podjetja. Samostojni podjetniki so za razliko od direktorjev družb obremenjeni še za socialne prispevke, katerih višina je odvisna od njegovega dobička. Direktorji gospodarskih družb pa plačujejo socialne prispevke na podlagi svoje plače, ki je določena v pogodbi in kot taka ni v odvisnosti od dobička podjetja.

Med prednostmi, ki jih ponuja pravnoorganizacijska oblika s.p., je tudi ta, da lahko samostojni podjetnik svobodno razpolaga z denarnimi sredstvi na poslovnem računu in jih uporablja tudi v zasebne namene. V praksi to pomeni, da lahko z bančno kartico poslovnega računa dvigne denar v banki ali na bankomatu tudi za sobotno nakupovanje ali kaj drugega. Seveda pa se mu sobotni nakup delikatese ne bo v vseh primerih priznal kot strošek. Čisto druga zgodba pa je, če bi si dvig denarja s podlovnega računa za zasebne namene privoščil lastnik gospodarske družbe. V takem primeru bi to za podjetje pomenilo posojilo lastniku, za katerega pa bi ta moral plačati obresti.

Prej omenjeno dejstvo pa je obenem tudi prednost d.o.o., kajti lastnik lahko da družbi posojilo in zanj prejema obresti, ki so obenem tudi strošek podjetja. tovrstni posel je pri samostojnem podjetniku nemogoč, saj sta pravno gledano s.p. in fizična oseba ena in ista oseba.

Bistvena razlika med obema obravnavanima oblikama, ki je morda bolj pravnega značaja, pa se skriva v odgovornosti. Namreč s.p. odgovarja za svoje poslovanje z vsem svojim premoženjem, tudi z osebnim premoženjem fizične osebe. To v praksi pomeni, da lahko v najslabšem primeru ostanete tudi brez spodnjic. Pri d.o.o. pa za poslovanje jamči družba s svojim premoženjem, osebno premoženje družbenikov, ki ni vloženo v podjetje, pa je varno.

Rešitev dileme, oziroma prehajanje iz ene oblike v drugo, pa gledano praktično, izvedemo ko imate dobiček pri dejavnosti s.p. obdavčen z višjo stopnjo, kot je stopnja pri davku od dohodkov podjetij (v letu 2009 je ta znašala 22%), in se ne splača več imeti s.p., ampak se je treba preoblikovati v gospodarsko družbo.

Osnovne

Za vse tiste, ki se odločate med eno ali drugo pravnoorganizacijsko obliko, smo v razpredelnici pripravili osnovne razlike med s.p. in d.o.o..

Samostojni podjetnik posameznik Družba z omejeno odgovornostjo
Osebna odgovornost S.p. odgovarja z vsem svojim premoženjem Kot lasnik odgovarjate le z vloženim kapitalom oz. kapitalom podjetja
Osnovni kapital Ni potreben 7.500 EUR (lahko v denarju ali v sredstvih)
Ustanovitveni stroški Brezplačno Enostavni postopek: brezplačno. Zahtevni postopek pri notarju po notarski tarifi
Obdavčitev dobička 16 %, 27 %, 41 % 22 % (davek od dohodkov pravnih oseb – vedno enaka stopnja) – (2009 – 21%, 2010 – 20 %)
Vodenje poslovnih knjig – normirani odhodki (25 %) ali
– enostavno knjigovodstvo ali
– dvostavno knjigovodstvo
– dvostavno knjigovodstvo
Plača Ker je dobiček plača, se ne šteje kot strošek. V stroške pa gredo prispevki. Plača oziroma plače so strošek.

Kaj še moramo vedeti?

Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na odločitev je predvsem višina pričakovanega dobička, saj so stopnje obdavčitve dobička za s.p. in gospodarsko družbo zelo različne. Pomembno je tudi, koliko odgovornosti je posameznik pripravljen nositi, saj je s.p. absolutno odgovoren in odgovarja z vsem svojim premoženjem, medtem ko družbenik v gospodarski družbi odgovarja le z vloženim kapitalom.

Pomembno je izpostaviti tudi dejstvo, da samostojni podjetnik lahko razpolaga s svojim prisluženim denarjem povsem prosto, kar pa ne velja za družbenika v gospodarski družbi, saj prisluženi denar ni njegov, temveč je to denar podjetja. V primeru, da si ga družbenik izplača v žep, je ta denar dvakrat obdavčen. Prvič kot dobiček (22%), nato pa še kot dobiček, ki je izplačan lastniku v žep (20%).

Dobiček samostojnega podjetnika je hkrati tudi njegova plača, kar pomeni, da svoje plače ne more uveljavljati kot strošek. Na drugi strani d.o.o. svojo plačo sam sebi izplačuje, zato mu le ta predstavlja strošek.

Za vse, ki se odločate ustanoviti svoje podjetje, si lahko v naslednjih člankih preberete postopke registracije s.p. in ustanovitve d.o.o.:
Kako registriramo s.p.
Kako ustanovimo d.o.o.

Nekateri podjetniki ki poslujejo uspešno in ”prerastejo” obliko samostojnega podjetnika posameznika, se odločijo za statusno preoblikovanje v d.o.o.. Postopki, pasti in prednosti so opisani v naslednjih člankih:
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika (s.p.) v kapitalsko družbo (d.o.o.)
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika

V kolikor pa je situacija takšna, da na primer sin ali hči nadaljuje s.p. svojega očeta, pa je potrebno opraviti prenos s.p. na naslednika, kar opisuje članek:
Prenos s.p. na naslednika

Kaj mora narediti s.p. v primeru prenehanja poslovanja in tako zaprtja svojega statusa kot s.p., pa je opisano v članku:
Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika

Priročniki:

Registracija-s.p.-Racunovodstvo-Vitago Ustanovitev-kapitalske-druzbe-Racunovodstvo-Vitago

Potrebujete pomoč?

Nacrtujem-podjetje-Racunovodstvo-Vitago Ustanavljam-podjetje-Racunovodstvo-Vitago

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj