V vsaki rastoči organizaciji se na neki stopnji razvoja podjetje sooči s situacijo, ko povečan obseg dela zahteva potrebo po dodatni delovni sili ali kadrovski okrepitvi. Vodstvo se v takem primeru odloča kako zaposliti dodatnega delavca. Vprašanje torej je, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali z njim skleniti podjemno pogodbo oziroma kakšno drugo pogodbo civilnega prava. Za podjetnika je, predvsem pri sezonskem delu, ali pa tudi delu na določenem projektu, bolj ugodno da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar mora biti pri tem pazljiv, saj zakonodaja vsebuje nekatere omejitve, ki jih navajamo v nadaljevanju.
POGODBA O DELU (PODJEMNA POGODBA)
Pogodba o delu (ali drugače podjemna pogodba, delovršna pogodba), je pogodba civilnega prava in je definirana v Obligacijskem zakoniku. Zakon podjemno pogodbo opredeljuje kot pogodbo, s katero se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je npr. izdelava ali popravilo določene stvari, telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se z njo zavezuje, da mu bo za to delo plačal. Plačilo se določi v pogodbi, če ni določeno že z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom.
Podjemno pogodbo skleneta dve stranki, podjemnik (oseba, ki bo naročeno delo opravila) in naročnik (tisti, ki je delo naročil in ki ga bo tudi plačal).
Podjemna pogodba se torej sklene, ko stranki hočeta, da bi podjemnik opravil določen posel, kot npr izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno umsko ali telesno delo. Ponavadi gre za kakšno fizično delo in za nekaj občasnega in enkratnega.
Če pa naročnik kot stranka hoče, da bi nekdo zanj ustvaril oziroma naredil neko individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti (npr. napisal knjigo, priročnik, narisal sliko ali imel kakšnopredavanje), potem se sklene avtorska pogodba.
Vendar je potrebno biti pazljiv, saj se podjemna pogodba, skladno z zakonodajo, ne sme skleniti, če obstajajo elementi delovnega razmerja: če se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Podjemna pogodba se ne sme skleniti tudi v primeru ene od izjem, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih in sicer, da delavec dela tako delo prek študentskega servisa, ali da delavec dela tako delo kot vajenec v poklicni šoli.
Če so podani vsi elementi in ne gre za eno od izjem se šteje, da je podano delovno razmerje in je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi.
Če inšpekcija ( Inšpektorat za delo RS ) ugotovi, da pri delodajalcu dela posameznik na podlagi pogodbe o delu in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi, čeprav obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, potem bo moral delodajalec plačati globo od 3000€ do 20.000€. Tak delavec ne plača nobene kazni.
Obračun posameznih postavk v podjemni pogodbi:
- PIZ
Osebe, ki opravljajo delo na podlagi podjemne pogodbe, so kot zavarovanci, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, kakor je to določeno v 27. členu Zakona o pokojninskem invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB4). Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačujejo izplačevalci plačila po podjemni pogodbi ( naročnik ) v znesku 6 odstotkov od bruto zneska osebnega prejemka. - Posebni davek
Podjetje je od zneska dohodka dolžno obračunati tudi posebni davek na določene prejemke v skladu z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke. Davčna stopnja znaša 25 odstotkov in se izračuna od bruto prejemka v pogodbi. - Zdravstveno zavarovanje
Osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu, so v skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06 – UPB3) zavarovane za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 3,08 EUR od vsake sklenjene podjemne pogodbe, ki velja v posameznem mesecu. Zdravstveno zavarovanje se plačuje vsak mesec. - Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se obračuna in plača ob izplačilu dohodka, medtem ko se prispevek za zdravstveno zavarovanje plačuje mesečno od vsake sklenjene delovršne (podjemne) pogodbe, ki velja v posameznem mesecu in to dokler takšna pogodba ne preneha veljati. To pomeni, da morajo zavezanci pavšal obračunati in plačati mesečno, ne glede na to, ali je plačilo na osnovi pogodbe izvedeno vsak mesec ali le občasno (npr. na tri mesece). Plačilo pavšalnega prispevka ni vezano na izplačilo dohodka ali na višino izplačila, temveč na veljavnost sklenjene podjemne pogodbe. Kadar se plačilo dohodka po pogodbi izvede vsak mesec, se obračuna in plača tudi pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje skupaj na dan izplačila dohodka, vendar najkasneje 15. dan v mesecu za pretekli mesec. V primeru, da je podjemna pogodba sklenjena za eno leto, izplačilo dohodka pa se izvrši le trikrat v letu, se pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje obračuna in plača vsak mesec najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
- Normirni stroški
V tej točki se upoštevajo samo normirani stroški v višini 10%. Gre za to, da država reče, da v povprečju ima posameznik ( v tem primeru podjemnik ) stroške s pridobivanje dohodka v višini 10% tega dohodka, zaradi česar teh 10% ne bo obdavčenih. Pomembno je, da se vsakemu posamezniku prizna teh 10% normiranih stroškov, in mu ni treba ničesar dokazati. Šele kasneje bo mogoče uveljavljati dejanske stroške. - Akontacija dohodnine
Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja je oblika dohodka, ki se všteva v letno davčno osnovo, kar pomeni, da se seštejejo vse davčne osnove dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, odštejejo se olajšave (npr. splošna, olajšava za vzdrževane družinske člane). Pomembno pa je, da država hoče, da posameznik ( v našem primeru podjemnik ) že med letom plača nekaj dohodnine, ne pa šele na koncu letu vse naenkrat. Tako akontacija predstavlja vnaprej/med letom plačano dohodnino. Vendar pa za akontacijo mora poskrbeti tisti, ki plačuje dohodek ( v našem primeru naročnik ), ki mora od davčne osnove ( bruto prejemek iz pogodbe – 10% normiranih stroškov ) odtegniti 25% dohodnine. Potem se bo na koncu leta izračunalo dohodnino -> na letno davčno osnovo se aplicira davčna stopnja ( za večino je to 16% ) in se dobi nek znesek -> ta znesek predstavlja dohodnino ( drugo ime za dohodnino je davek na dohodek ). Če bo ta znesek večji od akontacije dohodnine, bo moral davčni zavezanec ( v tem primeru podjemnik ) doplačati samo razliko. Če pa bo ta znesek manjši od akontacije dohodnine, bo to pomenilo, da je posameznik med letom plačal več dohodnine, kot jo v resnici mora, in se mu razlika vrne oziroma nakaže na osebni račun. To pomeni, da je to, ali bo podjemnik dobil nazaj akontacijo, odvisno od tega, koliko bo njegova končna dohodnina, izračunana na koncu leta. - Plačilo dohodnine
Od dohodka po podjemni pogodbi se plača dohodnina. Kako? V letno davčno osnovo, kamor gredo vsi vaši dohodki ( npr. plače, družinska pokojnina, dohodek po avtorski pogodbi,… ), gre tudi dohodek po podjemni pogodbi. Ko se dobi ta letna davčna osnova, se od nje odštejejo vse splošne olajšave ( npr. splošna olajšava za rezidente, olajšava za vzdrževane družinske člane,… ), se dobi neto letna davčna osnova. Na ta znesek se potem aplicira davčna osnova ( praviloma je to 16% ) in se dobi dohodnina.
Sedaj pa je izjemno pomembno vprašanje, koliko od dohodka po podjemni pogodbi gre v letno davčno osnovo. Odgovor = bruto prejemek iz pogodbe – normirani stroški ( v višini 10% od bruto prejemka iz pogodbe ) – dejanski stroški
Kot že prej povedano, lahko vsakdo uveljavlja teh 10% normiranih stroškov, in mu ni treba imeti nobenih dokazil.
Pri dejanskih stroških pa je drugače. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške, npr. prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela iz podjemne pogodbe. Vendar se priznajo le na podlagi dokazil pod pogoji in do višine, ki jih na podlagi 44. člena Zakona o dohodnin določi vlada v uredbi. Zato je izjemno pomembno, da pozorno preučite omenjeni predpis in v zvezi z uveljavljanjem dejanskih stroškov kontaktirate davčni urad za tisto območje, na katerem imate kraj stalnega prebivališča. Tam boste dobili informacije, kakšna dokazila morate zbirate skozi celo leto, da boste lahko naslednje leto uveljavljali dejanske stroške in na ta način plačali manj dohodnine. - Dolžnost obvestila
Od 1.1.2008 za naročnika kot stranko podjemne pogodbe obstaja obveznost poročanja Zavodu za zaposlovanje RS o določenih postopkih. Zavodu je treba predložiti:
• obvestilo o potrebi po sklenitvi podjemne pogodbe ali pogodbe naročilu avtorskega dela najpozneje v osmih dneh po tem, ko potreba nastane, razen če se bo obvestilo nanašalo na delavca, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, ali na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost,
• poročilo o opravljenem delu po podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela do 15. januarja za preteklo leto,
• obvestilo o sklenjeni podjemni pogodbi ali pogodbi o naročilu avtorskega dela, najpozneje v osmih dneh po sklenitvi take pogodbe, razen če je pogodba sklenjena z delavcem, ki je v delovnem razmerju pri istem delodajalcu ali če je pogodba sklenjena s pravno osebo, samostojnim podjetnikom posameznikom oziroma posameznikom, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z novo ureditvijo želi država vzpostaviti večji nadzor nad sklepanjem podjemnih in njej sorodnih pogodb. Za to je v primeru, da želite kot podjetnik zaposliti delavca preko podjemne pogodbe priporočljivo, da se z delavcem posvetujete o tem, da delavec kot izvajalec pridobi status samostojnega podjetnika. S tem se boste izognili dolžnosti obveščanja in s tem večji izpostavljenosti v primeru nadzora.
Pogodba o zaposlitvi je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih. Z njo se ena stranka zaveže, da bo opravljala praviloma podrobneje določeno nesamostojno dejavnost, katere obseg je najpogosteje časovno določen, druga stranka pa se zaveže to dejavnost plačati. S sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za delodajalca nastanejo še nekatere druge obveznosti, ki niso določene v pogodbi o zaposlitvi, ampak jih določajo drugi predpisi ali kolektivne pogodbe. Sem sodi plačevanje prispevkov, obveznost zdravstvenega pregleda itd.
KAKO SE TOREJ ODLOČITI
Bistvene značilnosti pogodbe o zaposlitvi, s katero se sklene delovno razmerje, so:
• odplačnost pogodbe,
• osebno opravljanje dela,
• dlje časa trajajoča delovna aktivnost, pri kateri rok za izpolnitev pogodbene obveznosti ni značilen element in
• da se med delavcem in delodajalcem vzpostavi vez podrejenosti.
Ti elementi so bistveni pri presoji, ali bomo morali skleniti pogodbo o zaposlitvi, ali se bo delo lahko opravljalo po pogodbi civilnega prava. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sklepanje pogodb civilnega prava (podjemna pogodba) v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih se obravnava kot prekršek. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja, ne glede na to, ali je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ali ne. V takem primeru lahko delavec zahteva od delodajalca, da mu izroči pisno pogodbo o zaposlitvi.
ZAKLJUČEK
Veljavna zakonska ureditev v Republiki Sloveniji ni najbolj naklonjena sklepanju podjemnih pogodb in preferira sklepanje pogodb o zaposlitvi,kar lahko za podjetnika včasih predstavlja tudi oviro. Pogodba o zaposlitvi je namreč zelo stroga in zavezujoča v primeru, da z novim delavcem nismo zadovoljni. Poleg tega se s sklenitvijo podjemne pogodbe izognemo plačevanju prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Kljub strogim zakonskim pogojem pa za podjetnika, ki želi zaposliti novega delavca, zaradi večje fleksibilnosti glede organizacije delovnega procesa, obstaja veliko možnosti, kako se izogniti sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Prednosti so v tem, da je delovni čas podjetnika bolj fleksibilen, da ne gre za neko dalj časa trajajočo dejavnost, ampak bolj za projektno delo, da je rok za izpolnitev obveznosti določen itd. Če pri poslovanju najdemo take okoliščine, lahko novi delavec opravlja delo preko podjemne pogodbe in sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni potrebna.
Viri: Obligacijski zakonik, Zakon o delovnih razmerjih, www.ess.gov.si